Connect with us

Materiali

Udobno prhanje, enostavno čiščenje

Objavljeno

dne

REŠITVE ZA BREZNIVOJSKE PRŠNE PROSTORE

Pod prho začenjamo nov dan, se umirimo in sprostimo. Zahvaljujoč rešitvam, kot so pršna plošča Geberit Setaplano in Geberit Sestra, kanaleta Geberit CleanLine80, stenski odtok in talni odtok za breznivojske pršne prostore Geberit, lahko v vsaki kopalnici ustvarimo odlično okolje za poživljajoč stik z vodo. Breznivojski pršni prostori so najnovejši trend, na voljo pa je množica atraktivnih modelov, ti pa so večinoma zahtevni tako glede vgradnje kot glede vzdrževanja. Geberit pa v svojih inovativnih rešitvah, ki obsegajo različne načine odvodnjavanja breznivojskih pršnih prostorov, združuje maksimalno oblikovalsko svobodo, brezkompromisno estetiko, enostavno čiščenje in zanesljivost pri vgradnji kot pri vsakodnevni uporabi.

Pršne kanalete Geberit CleanLine predstavljajo inovacijo v vseh pogledih. Na sliki CleanLine80.

Zagotavljanje gladkih prehodov med posameznimi deli
Geberit je pri snovanju izdelkov posebno pozornost namenil zagotavljanju čim lažje in čim zanesljivejše vgradnje. Pri vgradnji breznivojskega pršnega prostora vedno sodeluje več različnih strokovnjakov. Poleg inštalaterja v postopku sodelujejo tudi polagalec ploščic in včasih tudi strokovnjak za tesnjenje spojev, vsakemu izmed njih pa je treba omogočiti takojšen začetek dela. Največja prednost Geberitovih rešitev za breznivojske pršne prostore je hidroizolacija, ki je tovarniško pritrjena in je tako sestavni del elementa. To  prihrani čas in živce ter v največji možni meri zmanjša tveganje za nastanek netesnih spojev.

Talna pršna plošča Geberit Setaplano
Talna pršna plošča Geberit Setaplano je izdelana iz kakovostnega mineralne mase, katere površina je svilnato nežna in topla ter se preprosto čisti. Na območju odtoka ni nobenih robov, na katerih bi se lahko nalagala umazanija. Prav posebej pa čiščenje olajša lovilec las, ki ga je mogoče enostavno odstraniti in očistiti. Število sestavnih delov talne pršne plošče Geberit Setaplano je zmanjšano na minimum. Jekleni okvir je sestavljen že v tovarni, prav tako je tovarniško pritrjena tesnilna folija. Tako je vgradnja precej enostavnejša in varnost zagotovljena.

Odtok je postavljen ob rob plošče, kar zagotavlja več prostora za gibanje in preprečuje zastajanje vode.

Talna pršna plošča Geberit Sestra
Geberit Sestra z elegantnim dizajnom, površino s strukturo kamna z izjemnimi protizdrsnimi lastnostmi ter inovativnimi tehničnimi lastnostmi je idealna za moderne kopalnice. Oblika in tehnologija navdahnjeni z Geberit CleanLine pršno kanaleto, na novo zasnovani sifon, ki ob največjem nivoju higiene zagotavlja visoke odtočne zmogljivosti, materiali visoke kakovosti. Geberit Sestra je na voljo v devetih različnih dimenzijah, kvadratnih ali pravokotnih oblik, ter v treh barvah: beli, sivi in grafitni. Lahko se vgradi v ravnino tal ali pa na njih. Zahvaljujoč široki paleti modelov lahko zadovolji vse potrebe tako pri renovacijah kot tudi pri gradnji novih sanitarnih prostorov.

Eleganten pokrov, ki se diskretno zlije s prho, skriva sifon z visoko odtočno zmogljivostjo.

Pršna kanaleta Geberit CleanLine
Pršne kanalete Geberit CleanLine predstavljajo inovacijo v vseh pogledih. Vsaka podrobnost ustreza zahtevam sanitarne tehnike, ki narekuje nove smernice od sifonov s ploskim profilom z visoko odtočno zmogljivostjo in preizkušene tehnike vgradnje ter tesnjenja do delovanja in oblike same pršne kanalete.

Geberitove pršne kanalete se namestijo prav tako enostavno kot običajne talne odtoke. Tesnilna folija je tovarniško nameščena, kar zagotavlja trajno tesnjenje

Pokrov odtočne odprtine je opremljen s sitom za lase, ki učinkovito zadržuje lase in druge večje delce ter preprečuje mašenje cevi.

Stenski odtok: elegantna rešitev v zidu
Stenski odtok Geberit odpravi še zadnjo oviro za popolno talno površino. Skrit v steni ni poseben samo zaradi elegantnega izgleda, ampak tudi zaradi dodatnih prednosti pri načrtovanju, vgradnji in vzdrževanju. Stenski odtok Geberit je odličen odgovor na zahteve po vrhunskem dizajnu. Njegova vsestranskost se pokaže tudi pri renovaciji: odlično se izkaže tudi v omejenem prostoru.

Gradbeništvo

Šest izjemnih prednosti, zaradi katerih boste želeli uporabiti belo kad

Objavljeno

dne

V gradbeništvu oznaka BELA KAD predstavlja posebno tehnologijo izgradnje objektov brez bitumenske hidroizolacije. V TKK proizvajamo in ponujamo izdelke najvišje kakovosti ter nudimo brezhibno podporo strokovnjakom v gradbeništvu in domačim mojstrom. Čeprav smo prisotni v več kot 70 državah po vsem svetu, ostajamo zvesti svojim koreninam ter podpiramo lokalno okolje. Predvsem pa smo strastni, agilni in ustvarjalni.

Voda – prinašalka življenja in uničevalka

Voda je ena izmed najpomembnejših snovi, ki jih poznamo, saj omogoča življenje na našem planetu. Marsikomu izmed nas, ki ne trpimo njenega pomanjkanja, se zdi samoumevna in nezanimiva, saj je brez barve in okusa. Če pa jo spoznamo pobliže, lahko vidimo, da ima precej zanimivih fizikalno-kemijskih lastnosti.

Po drugi strani je voda tudi uničevalka. V materialih, skozi katere prehaja, povzroča gnitje in trajno degradacijo, v bivanjskih prostorih pa povzroča nastanek plesni in tako poslabšuje bivanjske razmere. Zato je gradbena stroka razvila številne sisteme, s katerimi naše domove, pa tudi vse druge gradbene objekte, pred vdorom vode zaščitimo.

Bela kad se predstavi

V našem okolju je najbolj poznan sistem, pri katerem kot zaščito pred vdorom vode uporabimo bitumenske trakove, ki jih navarimo na objekt. V tem primeru hidroizolacijo predstavlja tanek vodoneprepusten ovoj okoli zgradbe. Ker je bitumen črne barve, ta sistem imenujemo ČRNA KAD.

Mi pa vam želimo predstaviti sodobnejšo tehnologijo, ki je v svetu poznana že nekaj časa, pri nas pa se jo le redko uporablja. BELA KAD je učinkovit sistem tesnjenja objektov, pri katerem klasičnega hidroizolacijskega ovoja okoli objekta ni. Pri tem sistemu nosilni armirano betonski element hkrati prevzame tudi funkcijo tesnilnega elementa in ima torej dvojno funkcijo. Vse gradbene stike v konstrukciji, skozi katere bi potencialno lahko zatekala ali pronicala voda, pa zatesnimo s tesnilnimi trakovi iz različnih materialov: PVC, kovina, hidrofilni polimeri. Celoten sistem je dobil ime po svetli (beli) barvi betona.

HB Tekatrak AA 24_tekaswell paste

Trije izzivi in dvakrat več prednosti

Izvedba objekta po sistemu BELE KADI gradbenikom predstavlja svojevrsten izziv in nanjo se je potrebno pripraviti, saj je:

  1. potrebna dodatna pozornost za izvedbo vseh stikov in prebojev,
  2. potrebna večja pazljivost pri vgradnji betona,
  3. beton mora biti vodoneprepusten in mora imeti manjše krčenje.

Ima pa tudi številne prednosti, v nadaljevanju je naštetih najpomembnejših šest:

  1. enostavna in jasno konfigurirana konstrukcija,
  2. nižji stroški gradnje in vzdrževanja objekta,
  3. krajši čas gradnje, saj dela lahko potekajo neodvisno od zunanjih temperatur in ni potrebe, da se pri nizkih temperaturah zaustavljajo, kot je to slučaj pri klasični hidroizolaciji,
  4. posebni ukrepi proti zdrsu zunanje membrane niso potrebni, ker je ni,
  5. klasični hidroizolacijski materiali s časom propadajo, te težave pri beli kadi ni,
  6. v primeru, da pride do puščanja, je mesto kjer se pojavi voda, običajno tudi mesto napake.

Uspešen projekt bele kadi na mednarodnem letališču

V začetku lanskega leta so se na mednarodnem Letališču Nikola Tesla v Beogradu začela obsežna obnovitvena dela, ki zajemajo tudi izgradnjo novega modernega C terminala. Razbremenilnik za vodo je bil zgrajen po tehnologiji bele kadi, kjer so za zaščito gradbenih spojev uporabili tesnilne trakove Hydroblocker Tekatrak D 24, Hydroblocker Tekatrak DA 24 ter Hydroblocker Tekatrak BV2-160.

Glavni izvajalec pri izgradnji terminala je podjetje Vinci Terna JV Construction, Brigate iz Beograda pa eden od lokalnih podizvajalcev, ki je belo kad izvajal.

Pri izvajanju betonskih konstrukcij po sistemu bele kadi ni prostora za improvizacijo. Objekt in izvedbo je treba strokovno načrtovati, pri čemer vam TKK nudi podporo z zanesljivimi izdelki, tehnološkimi rešitvami in/ali pripravo ustrezne sestave za beton po zahtevanih specifikacijah.

Za več informacij o beli kadi in z njo povezano ponudbo izdelkov TKK pišite na e-poštni naslov: k.clemente@tkk.si ali pokličite na telefonsko številko 051 380 567.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Sanacija plesni: ko izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stene ni mogoča

Objavljeno

dne

Poleg slabe energijske učinkovitosti imamo na starejših objektih običajno opravka tudi z neustreznimi bivanjskimi pogoji zaradi pojava plesni in prenizke sevalne temperature stene. Na neizoliranih stenah na severni strani starejših objektov je kontaktna temperatura stene na notranji strani običajno prenizka, kar povzroči kondenzacijo vodne pare iz zraka na površini stene, slednje pa nato povzroči pogoje za razvoj mikroorganizmov in plesni. Običajno se takšen problem reši z namestitvijo toplotne izolacije na zunanji strani stene, kar je tudi najučinkovitejše. Pri spomeniško zaščitenih stavbah imamo omejitve in toplotne izolacije ne moremo vedno nameščati na zunanji strani stene. V takšnem primeru se moramo odločiti za namestitev toplotne izolacije z notranje strani stene, pri čemer imamo različne možnosti. Uporabimo lahko običajne toplotnoizolacijske materiale, kot so kamena ali steklena volna, EPS ali pa za masivne zidane stene primernejša materiala v obliki plošč iz porobetona ali kalcijevega silikata. Večje debeline toplotne izolacije na notranji strani stene pomenijo poseg v uporabno površino prostora, zato jih omejimo na debelino, ki še ravno omogoča, da ne pride do nastanka kritične relativne vlažnosti površine stene in posledično plesni na njej.

Projekt prenove starejše kmečke hiše in odprava plesnive stene

Prenova notranjosti starejše kmečke hiše je zahtevala tudi odpravo plesni na zunanji steni severne strani hiše. Poseg na zunanji strani stene ni bil sprejemljiv, zato smo se odločili za namestitev toplotne izolacije na notranji strani.

Na sliki 1 je prikazana situacija plesnive stene pred sanacijo. Stena je narejena iz opeke avstro-ogrskega formata in je debela približno 45 cm. Tik ob steno je bila postavljena kotna sedežna garnitura, kar je predstavljalo dodatno težavo zaradi oviranega kroženja zraka ob problematični plesnivi steni. Pred namestitvijo toplotne izolacije smo v zimskih dneh, ko je izmenjava toplote najintenzivnejša, opravili meritve gostote toplotnega toka, kontaktne temperature na notranji in zunanji strani zidu ter meritev temperature in relativne vlažnosti zraka zunaj in znotraj.

Plesen na severni steni in v vogalu.


Namestitev tipal je prikazana na sliki 2. Sanacija stene je nato potekala tako, da smo v poletnem času odstranili star omet in ga nadomestili z novim, ki smo mu dodali ekspandirani vermikulit za znižanje toplotne prevodnosti. Potem ko se je omet posušil, smo nanj z lahko lepilno malto Multipor nalepili toplotno izolacijo v obliki plošč iz porobetona Multipor debeline 5 cm. Na lokaciji, kjer smo na prvotnem stanju opravili meritve, smo med nameščanjem toplotne izolacije na stik med toplotno izolacijo in steno vgradili tudi termočlen, s katerim smo lahko pozneje na sanirani steni spremljali kontaktno temperaturo med steno in toplotno izolacijo.

Postavitev tipala gostote toplotnega toka in tipala temperature zidu na notranji strani stene (levo) ter tipalo
temperature na zunanji strani stene (desno).


Na sliki 3 je prikazano stanje problematične stene med nanašanjem zaključnega sloja na toplotno izolacijo. Zaključni sloj je narejen iz tankega nanosa lahke lepilne malte Multipor in vanj vtisnjene armirne mrežice. Za zagotavljanje difuzijske odprtosti je za lepljenje in zaključne sloje nujno treba uporabljati lahko lepilno malto Multipor.

Toplotna izolacija Multipor na problematični steni med nanosom zaključnega
sloja (levo) in sanirana stena z vgrajenim termočlenom med
toplotno izolacijo ter steno (desno).
Sanirano stanje stene z nameščenimi tipali za spremljanje kontaktne temperature na notranji strani zidu in na kontaktu
med toplotno izolacijo ter steno.

Kondenzacija vodne pare iz zraka in s tem tudi pogoji za življenje mikroorganizmov na površini stene se pojavijo, ko je dejanski tlak vodne pare večji od nasičenega. Če želimo preprečiti nastanek mikroorganizmov pri željenem temperaturno vlažnostnem stanju prostora, moramo omejiti dejanski tlak vodne pare na površini stene pod 80 %. Zaradi prenizke temperature površine neizolirane stene na notranji strani, ta pogoj običajno ni izpolnjen. Z meritvami na prvotnem stanju smo v zimskem kritičnem času pokazali, da se je kontaktna temperatura stene na notranji strani zelo približala temperaturi rosišča, kar je prikazano na sliki 5.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene,
temperature zraka in izračunane temperature rosišča.

Poudariti je treba, da je bila sedežna garnitura med izvajanjem meritve odmaknjena od stene, kar je ugodno vplivalo na temperaturno vlažnostno stanje stene, saj je bilo omogočeno kroženje zraka ob steni. Če bi sedežno garnituro prislonili nazaj tik ob steno, bi prikazan graf kazal še kritičnejše stanje.

Na sliki 6 je prikazana meritev kontaktnih temperatur v odvisnosti od časa za sanirano stanje z nameščeno toplotno izolacijo. Očitno je, da kontaktna temperatura na notranji strani stene ne odstopa dosti od notranje temperature zraka, in da smo dosegli stanje, kjer je kontaktna temperatura zelo oddaljena od temperature rosišča. To je zagotovilo, da na površini notranje strani zidu relativna vlažnost ne bo presegla 80 % in tudi ne bo prišlo do razvoja mikroorganizmov. Po drugi strani pa lahko vidimo, da se je ravnina rosišča prestavila na stik med toplotno izolacijo in izravnalnim ometom stene, saj temperatura rosišča in kontaktna temperatura na tem stiku tako rekoč sovpadata. Glede na to, da se izbrana toplotna izolacija izvaja s paroprepustnim zaključnim slojem brez parne ovire ali zapore, in da je sama toplotna izolacija zelo difuzijsko odprta (μ=2), pride do kondenzacije vodne pare na stiku med toplotno izolacijo in ometom.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene, kontaktne temperature
med toplotno izolacijo in steno, temperature zraka ter izračunane temperature rosišča.


V osnovi to lahko predstavlja problem, vendar se morebiten nastanek kondenzata razprši po volumnu toplotnoizolacijske plasti zaradi zelo visoke higroskopskosti in kapilarne aktivnosti porobetona ter posledično njegove sposobnosti oddajanja vlage nazaj v prostor takoj, ko to omogočajo temperaturno vlažnostni pogoji v prostoru. Visoka pH-vrednost porobetona tudi dodatno ščiti površino stene pred razvojem mikroorganizmov in plesni. Izpostaviti je treba tudi pravilno izbiro zaključnega premaza, ki mora biti obvezno čim bolj difuzijsko odprt, da omogočimo odvajanje vlage iz toplotne izolacije. Vse to so lastnosti, zaradi katerih porobetonske izolacijske plošče poleg silikatnih plošč spadajo med najprimernejše za sanacijo plesnivih sten, kjer namestitev toplotne izolacije z zunanje strani stene ni mogoča. Na osnovi izmerjene gostote toplotnega toka ter kontaktnih temperatur na notranji in zunanji strani zidu smo lahko izračunali tudi toplotno prehodnost zidu pred in po sanaciji. Toplotna prehodnost zidu pred sanacijo je znašala 1,43 W/m2K, po sanaciji z dodano toplotno izolacijo pa 0,6 W/m2K. Očitno je, da smo z namestitvijo 5 cm debele toplotne izolacije zmanjšali toplotno prehodnost zidu za več kot polovico. Kljub temu še vedno ne zadostimo pogoju pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki predpisuje, da toplotna prehodnost zunanjih zidov ne sme presegati 0,28W/m2K. Naj še enkrat izpostavim, da naš cilj ni bil zadostiti pogojem PURES-a, temveč predvsem odpraviti plesen na notranji strani stene in čim manj posegati v uporabno površino ter volumen prostora s problematično steno. V konkretnem primeru sanacije kmečke hiše po dveh letih na steni ni pojava plesni, poleg tega pa je bivanje v saniranem prostoru občutno prijetnejše zaradi bistveno višje sevalne temperature stene in majhne temperaturne razlike med kontaktno temperaturo stene ter zraka.

Avtor: dr. David Antolinc, univ. dipl. inž. grad.
Fotografije: zasebni arhiv avtorja

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Življenje v zaprtih prostorih: slabe novice za zdravje počutje in produktivnost

Objavljeno

dne

V zadnjih dvesto letih je odstotek ljudi, ki delajo na prostem, padel z 90 na 20 odstotkov. Postali smo bitja, ki živimo v zaprtih prostorih,« opozarja Russell Foster, direktor inštituta za spanje in cirkadiano nevroznanost Univerze v Oxfordu. Ljudje se vse bolj odmikamo od narave, zunanjega okolja in 24-urnega solarnega ciklusa. Težav, ki pri tem nastajajo, je več, a poglejmo le najbolj pereče, ki jih navaja raziskava inštituta YouGov. Opravili so jo predlani med 16.000 posamezniki iz 14 evropskih in severnoameriških držav. V vsej človeški zgodovini ni bilo posameznikovo življenje nikoli tako zapletena mešanica vožnje v službo in domov, dejavnosti in dela v zaprtih prostorih … Vse to nas ločuje od narave, ki je gonilna sila razvoja človeške vrste. Postajamo bitja zaprtih prostorov; generacija, ki živi znotraj.

Negativni vplivi sodobnega življenja
Zdravje je za sodobnega človeka pomembna vrednota, prav tako zdravo bivanje. Na vsakem koraku nas bombardirajo s ponudbami za športne vadbe, vedno več denarja namenjamo članarinam v fitnes centrih, pametnim uram in telovadnim pripomočkom, pa vendar večino gibanja opravimo v zaprtih prostorih. V notranjosti preživimo več časa kot kdaj koli prej. Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih ima sodobno sedeče življenje na zdravje in kakovost življenja. Omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe pogosto izrazito negativno vplivata na človekovo razpoloženje, spanje in učinkovitost, v nezdravih zaprtih prostorih pa trpi tudi naš dihalni sistem.

Težav se premalo zavedamo
Po anketi inštituta YouGov se posledic življenja v zaprtih prostorih premalo zavedamo, saj so raziskovalci ugotovili velik razkorak med našimi predstavami in realnim stanjem. Na splošno mislimo, da živimo relativno zdravo, vendar je resničnost precej drugačna od naših predstav. Samo pomislite, koliko časa dnevno presedite in prištejte k osmim uram v pisarni tudi vožnjo z avtom, sedenje pri obrokih, posedanje v prostem času … Rezultati vas lahko presenetijo. 82 odstotkov anketirancev je dejalo, da dnevno preživijo v zaprtih prostorih manj kot 21 ur, 62 odstotkov pa jih misli, da v zaprtih prostorih dejansko preživijo manj kot 18 ur. Povprečno anketiranci menijo, da preživijo 66 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih. Raziskave sporočajo zaskrbljujočo številko: v resnici ljudje v zaprtih prostorih preživijo povprečno 90 odstotkov svojega časa ali skoraj 22 ur na dan.

Ljudje v zaprtih prostorih preživimo povprečno 90 odstotkov svojega časa ali skoraj 22 ur na dan. Postajamo bitja zaprtih prostorov; generacija, ki živi znotraj.
(Foto: Ivan Brodey)


Zakaj bi morali biti zaskrbljeni?
Iz dveh glavnih razlogov: ker je v zaprtih prostorih zrak pogosto bolj onesnažen kot zunaj in ker smo zaradi bivanja med štirimi stenami prikrajšani za spreminjajočo se dnevno svetlobo, ki pomembno uravnava človekovo notranjo biološko uro. Dejstvo je, da je zrak v stavbah običajno bolj onesnažen od zraka na prostem celo v velikih mestih, slab notranji zrak pa s sabo prinese množico možnih tegob, na primer draženje oči, nosu in grla, kašelj ter druge bolezni dihal.

Prekinjen naravni 24-urni ciklus
Pomanjkanje naravne svetlobe zaradi zadrževanja v zaprtih prostorih prekine naravni 24-urni ciklus, v katerem smo se kot vrsta razvijali. Kronobiolog Till Roenneberg je ugotovil, da ljudje na običajen delovni dan preživimo na prostem povprečno le 15 minut. Ta številka temelji na odgovorih, ki jih je podalo prek spletnih vprašalnikov več tisoč oseb. Električne luči, digitalne naprave in družba, ki je aktivna 24 ur na dan, nas vedno bolj oddaljujejo od naravnih ritmov in motijo naš naravni cirkadiani ritem ter močno vplivajo na kakovost spanja in splošno zdravje. Cirkadiani ritem je notranja biološka ura, ki prilagaja naše doživljanje različnim fazam dneva. Pomaga nam uravnavati spanje, hranjenje, krvni tlak in telesno temperaturo. Kot posamezniki in kot družba se moramo bolj zavedati razkoraka med tem, kaj mislimo, kako živimo, in tem, kako resnično živimo. Tako bomo bolje razumeli vpliv sodobnega življenja na naše zdravje in bolje bomo lahko načrtovali naše bivanjsko okolje.


Cirkadiani ritem (Vir: YouGov)

Kako ‘bio’ je zrak, ki ga dihamo?
Zrak, ki ga dihamo, je enako pomemben kot hrana, ki jo jemo, in voda, ki jo pijemo. Kadar razmišljamo o onesnaženosti zraka, vedno pomislimo na mestni smog. Naša mesta rastejo in onesnaženje zraka v mestih je pomembna problematika, le redko pa razmišljamo o kakovosti zraka v zaprtih prostorih. Morda boste presenečeni nad dejstvom, da je lahko zrak v naših domovih do petkrat bolj onesnažen od zraka na prostem. Glede na raziskavo YouGov se tega ne zaveda kar 78 odstotkov ljudi.
Povprečna odrasla oseba vsak dan vdihne približno 15 000 litrov zraka.
Zrak v zaprtih prostorih ima na začetni stopnji enako onesnaženje, kot je prisotno v zraku na prostem. Zdaj k temu dodajmo onesnaževala in hlape iz gradbenih materialov v prostoru, čistil, barv, lakiranega pohištva , plastike …
Prištejmo še dejavnosti ljudi, kot so kuhanje, prižiganje sveč, sušenje perila v zaprtih prostorih ipd. Nenazadnje moramo upoštevati še nekaj, kar delamo ves dan: dihanje! Običajna družina s štirimi člani samo z dihanjem vsak dan odda v ozračje približno 1800 litrov CO2 in 10 litrov vode.

Posledice slabega zraka
Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih povzroči simptome, kot so draženje oči, nosu in grla, glavobol, vrtoglavico in izčrpanost. Dolgotrajni učinki pa so lahko resnejši, na primer bolezni dihal, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in srčne bolezni. Ljudje, ki živijo v vlažnem stanovanju ali domu, kjer je prisotna plesen, imajo kar 40-odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo. Kar 2,2 milijona Evropejcev je zbolelo za astmo zaradi neprimernih bivalnih razmer. Ne le, da bolezni zmanjšujejo kakovost življenja, ampak predstavljajo tudi velik strošek. Na evropski ravni stroški zaradi nezdravega bivalnega okolja dosegajo 82 milijard evrov na leto, pri čemer ti stroški vključujejo neposredne stroške za zdravljenje in oskrbo ter posredne stroške, kot je zmanjšana produktivnost ali izguba delovne sposobnosti.

Onesnaženost zraka v prostoru
(Vir: YouGov)
Običajne ravni svetlobe
(Vir: YouGov)


Dnevna svetloba izjemnega pomena za dobro počutje
Najnovejše raziskave kažejo, v kako tesni soodvisnosti sta dobro počutje posameznika in izpostavljenost naravni svetlobi. K sreči se večina ljudi tega dejstva tudi zaveda, saj kar 68 odstotkov anketirancev iz raziskave YouGov verjame, da dnevna svetloba pomembno vpliva na razpoloženje. To je razumljivo, saj vsi vemo, kako lahko sončen dan izboljša naše počutje, za sončno svetlobo pa je celo potrjeno, da je učinkovit antidepresiv. Kanadska študija iz leta 2016 je pokazala, da je svetlobna terapija pri zdravljenju nesezonske depresije nekajkrat učinkovitejša od tablet, kar dodatno dokazuje, kako pomemben fiziološki in psihološki vpliv ima dnevna svetloba na človekovo zdravje.

Več sončnih žarkov, manj depresije
Ocenjujejo, da približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva občuti zimsko depresijo ali sezonsko razpoloženjsko motnjo (SAD). Verjetnost zanjo narašča z zemljepisno širino, kar je lahko neposredna posledica omejene izpostavljenosti dnevni svetlobi, ki upada s severnejšo geografsko lego. Tipični simptomi SAD so izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutki brezupnosti in depresije ter težave s spanjem. Najučinkovitejše zdravljenje SAD je svetlobna terapija.


Dnevna svetloba je glavna iztočnica, ki jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in
budnosti. Torej za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in dovolj trde
teme ponoči. (Foto: VELUX)


Dnevna svetloba podnevi vam pomaga spati ponoči
Spanje je ključno za pravilno delovanje uma in telesa, motnje spanja pa so povezane s številnimi zdravstvenimi težavami. Izčrpanost, razdražljivost in zmanjšana koncentracija so očitne težave, manj pa je znano, da so s pomanjkanjem spanja povezani tudi pridobivanje teže, srčne bolezni in sladkorna bolezen.
….več v tiskani izdaji PRO Bauhaus #1

Pripravil: Domen Pogorevc, univ. dipl. inž. arh.

Nadaljuj z branjem
Energetska učinkovitost4 dnevi nazaj

KRONOTERM MED VODILNIMI V EVROPI V BOJU PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM

Evropski okoljski urad (EOU) je opravil popis blagovnih znamk evropskih proizvajalcev ogrevalnih sistemov in njihovih ciljev k ogljični nevtralnosti. EOU...

Energetska učinkovitost1 teden nazaj

Prihaja povsem nova tehnologija oken s solarno sredico?

Na ameriški Univerzi Rice v Houstonu so raziskovalci razvili okna z luminiscentno tekočino in posebnimi solarnimi celicami, ki v celoti...

Dizajn2 tedna nazaj

Stoli Nike Zupanc razstavljeni tudi v Zagrebu

Po lanski razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so stoli, ki jih je Nika Zupanc oblikovala za...

Arhitektura2 tedna nazaj

Znova rdeča luč za gradbeno dovoljenje Bežigrajskega stadiona

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo negativno odločbo v primeru izdaje gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park. Pogoj,...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Šest izjemnih prednosti, zaradi katerih boste želeli uporabiti belo kad

V gradbeništvu oznaka BELA KAD predstavlja posebno tehnologijo izgradnje objektov brez bitumenske hidroizolacije. V TKK proizvajamo in ponujamo izdelke najvišje...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Podpisana pogodba za drugi tir, vredna več kot 224 milijonov

Drugi tir bo na odseku med Črnim Kalom in Koprom gradil Kolektor CPG v sodelovanju s turškima podjetjema. “To je...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Dunaj s prvim klimatsko-nevtralnim letališčem na stari celini

Ne samo, da je Dunaj mesto, ki je po številnih raziskavah že nekaj let na vrhu lestvice, kjer se najbolje...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Ali je gradbeništvo aktivno celo bolj kot pred Korono?

Gradbeništvo je v januarju 2021 po številu opravljenih del beležilo krepko rast! Vrednost v letošnjem januarju opravljenih gradbenih del je...

Novosti3 tedni nazaj

Posodobitev stanovanjskega zakona: kaj prinašajo spremembe?

Stanovanjski zakon oziroma njegova novela je predmet obravnave v državnem zboru, saj so spremembe nujne, celovita prenova zakona pa bi...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

Avstrija si je do leta 2030 zadala “100% zeleni cilj”

Naši severni sosedi so misijo “zelena dežela” vzeli zelo resno, saj naj bi do leta 2030 vložili kar 10 milijard...

POPULARNO