Connect with us

Gradbeništvo

Sanacija plesni: ko izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stene ni mogoča

Objavljeno

dne

Poleg slabe energijske učinkovitosti imamo na starejših objektih običajno opravka tudi z neustreznimi bivanjskimi pogoji zaradi pojava plesni in prenizke sevalne temperature stene. Na neizoliranih stenah na severni strani starejših objektov je kontaktna temperatura stene na notranji strani običajno prenizka, kar povzroči kondenzacijo vodne pare iz zraka na površini stene, slednje pa nato povzroči pogoje za razvoj mikroorganizmov in plesni. Običajno se takšen problem reši z namestitvijo toplotne izolacije na zunanji strani stene, kar je tudi najučinkovitejše. Pri spomeniško zaščitenih stavbah imamo omejitve in toplotne izolacije ne moremo vedno nameščati na zunanji strani stene. V takšnem primeru se moramo odločiti za namestitev toplotne izolacije z notranje strani stene, pri čemer imamo različne možnosti. Uporabimo lahko običajne toplotnoizolacijske materiale, kot so kamena ali steklena volna, EPS ali pa za masivne zidane stene primernejša materiala v obliki plošč iz porobetona ali kalcijevega silikata. Večje debeline toplotne izolacije na notranji strani stene pomenijo poseg v uporabno površino prostora, zato jih omejimo na debelino, ki še ravno omogoča, da ne pride do nastanka kritične relativne vlažnosti površine stene in posledično plesni na njej.

Projekt prenove starejše kmečke hiše in odprava plesnive stene

Prenova notranjosti starejše kmečke hiše je zahtevala tudi odpravo plesni na zunanji steni severne strani hiše. Poseg na zunanji strani stene ni bil sprejemljiv, zato smo se odločili za namestitev toplotne izolacije na notranji strani.

Na sliki 1 je prikazana situacija plesnive stene pred sanacijo. Stena je narejena iz opeke avstro-ogrskega formata in je debela približno 45 cm. Tik ob steno je bila postavljena kotna sedežna garnitura, kar je predstavljalo dodatno težavo zaradi oviranega kroženja zraka ob problematični plesnivi steni. Pred namestitvijo toplotne izolacije smo v zimskih dneh, ko je izmenjava toplote najintenzivnejša, opravili meritve gostote toplotnega toka, kontaktne temperature na notranji in zunanji strani zidu ter meritev temperature in relativne vlažnosti zraka zunaj in znotraj.

Plesen na severni steni in v vogalu.


Namestitev tipal je prikazana na sliki 2. Sanacija stene je nato potekala tako, da smo v poletnem času odstranili star omet in ga nadomestili z novim, ki smo mu dodali ekspandirani vermikulit za znižanje toplotne prevodnosti. Potem ko se je omet posušil, smo nanj z lahko lepilno malto Multipor nalepili toplotno izolacijo v obliki plošč iz porobetona Multipor debeline 5 cm. Na lokaciji, kjer smo na prvotnem stanju opravili meritve, smo med nameščanjem toplotne izolacije na stik med toplotno izolacijo in steno vgradili tudi termočlen, s katerim smo lahko pozneje na sanirani steni spremljali kontaktno temperaturo med steno in toplotno izolacijo.

Postavitev tipala gostote toplotnega toka in tipala temperature zidu na notranji strani stene (levo) ter tipalo
temperature na zunanji strani stene (desno).


Na sliki 3 je prikazano stanje problematične stene med nanašanjem zaključnega sloja na toplotno izolacijo. Zaključni sloj je narejen iz tankega nanosa lahke lepilne malte Multipor in vanj vtisnjene armirne mrežice. Za zagotavljanje difuzijske odprtosti je za lepljenje in zaključne sloje nujno treba uporabljati lahko lepilno malto Multipor.

Toplotna izolacija Multipor na problematični steni med nanosom zaključnega
sloja (levo) in sanirana stena z vgrajenim termočlenom med
toplotno izolacijo ter steno (desno).
Sanirano stanje stene z nameščenimi tipali za spremljanje kontaktne temperature na notranji strani zidu in na kontaktu
med toplotno izolacijo ter steno.

Kondenzacija vodne pare iz zraka in s tem tudi pogoji za življenje mikroorganizmov na površini stene se pojavijo, ko je dejanski tlak vodne pare večji od nasičenega. Če želimo preprečiti nastanek mikroorganizmov pri željenem temperaturno vlažnostnem stanju prostora, moramo omejiti dejanski tlak vodne pare na površini stene pod 80 %. Zaradi prenizke temperature površine neizolirane stene na notranji strani, ta pogoj običajno ni izpolnjen. Z meritvami na prvotnem stanju smo v zimskem kritičnem času pokazali, da se je kontaktna temperatura stene na notranji strani zelo približala temperaturi rosišča, kar je prikazano na sliki 5.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene,
temperature zraka in izračunane temperature rosišča.

Poudariti je treba, da je bila sedežna garnitura med izvajanjem meritve odmaknjena od stene, kar je ugodno vplivalo na temperaturno vlažnostno stanje stene, saj je bilo omogočeno kroženje zraka ob steni. Če bi sedežno garnituro prislonili nazaj tik ob steno, bi prikazan graf kazal še kritičnejše stanje.

Na sliki 6 je prikazana meritev kontaktnih temperatur v odvisnosti od časa za sanirano stanje z nameščeno toplotno izolacijo. Očitno je, da kontaktna temperatura na notranji strani stene ne odstopa dosti od notranje temperature zraka, in da smo dosegli stanje, kjer je kontaktna temperatura zelo oddaljena od temperature rosišča. To je zagotovilo, da na površini notranje strani zidu relativna vlažnost ne bo presegla 80 % in tudi ne bo prišlo do razvoja mikroorganizmov. Po drugi strani pa lahko vidimo, da se je ravnina rosišča prestavila na stik med toplotno izolacijo in izravnalnim ometom stene, saj temperatura rosišča in kontaktna temperatura na tem stiku tako rekoč sovpadata. Glede na to, da se izbrana toplotna izolacija izvaja s paroprepustnim zaključnim slojem brez parne ovire ali zapore, in da je sama toplotna izolacija zelo difuzijsko odprta (μ=2), pride do kondenzacije vodne pare na stiku med toplotno izolacijo in ometom.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene, kontaktne temperature
med toplotno izolacijo in steno, temperature zraka ter izračunane temperature rosišča.


V osnovi to lahko predstavlja problem, vendar se morebiten nastanek kondenzata razprši po volumnu toplotnoizolacijske plasti zaradi zelo visoke higroskopskosti in kapilarne aktivnosti porobetona ter posledično njegove sposobnosti oddajanja vlage nazaj v prostor takoj, ko to omogočajo temperaturno vlažnostni pogoji v prostoru. Visoka pH-vrednost porobetona tudi dodatno ščiti površino stene pred razvojem mikroorganizmov in plesni. Izpostaviti je treba tudi pravilno izbiro zaključnega premaza, ki mora biti obvezno čim bolj difuzijsko odprt, da omogočimo odvajanje vlage iz toplotne izolacije. Vse to so lastnosti, zaradi katerih porobetonske izolacijske plošče poleg silikatnih plošč spadajo med najprimernejše za sanacijo plesnivih sten, kjer namestitev toplotne izolacije z zunanje strani stene ni mogoča. Na osnovi izmerjene gostote toplotnega toka ter kontaktnih temperatur na notranji in zunanji strani zidu smo lahko izračunali tudi toplotno prehodnost zidu pred in po sanaciji. Toplotna prehodnost zidu pred sanacijo je znašala 1,43 W/m2K, po sanaciji z dodano toplotno izolacijo pa 0,6 W/m2K. Očitno je, da smo z namestitvijo 5 cm debele toplotne izolacije zmanjšali toplotno prehodnost zidu za več kot polovico. Kljub temu še vedno ne zadostimo pogoju pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki predpisuje, da toplotna prehodnost zunanjih zidov ne sme presegati 0,28W/m2K. Naj še enkrat izpostavim, da naš cilj ni bil zadostiti pogojem PURES-a, temveč predvsem odpraviti plesen na notranji strani stene in čim manj posegati v uporabno površino ter volumen prostora s problematično steno. V konkretnem primeru sanacije kmečke hiše po dveh letih na steni ni pojava plesni, poleg tega pa je bivanje v saniranem prostoru občutno prijetnejše zaradi bistveno višje sevalne temperature stene in majhne temperaturne razlike med kontaktno temperaturo stene ter zraka.

Avtor: dr. David Antolinc, univ. dipl. inž. grad.
Fotografije: zasebni arhiv avtorja

Gradbeništvo

Colliers: Stabilna rast slovenskega nepremičninskega trga navkljub globalnim izzivom

Objavljeno

dne

Nepremičninska družba Colliers Slovenija je izdala poročilo slovenskega trga nepremičnin, v katerem poudarja odpornost in stabilno rast kljub gospodarskim in geopolitičnim izzivom. Slovensko gospodarstvo se je v letu 2024 soočilo z upočasnitvijo rasti BDP-ja zaradi upada tujih investicij in izvoza, vendar napovedi za leto 2025 ostajajo optimistične s pričakovano 2,5% rastjo. Z umirjanjem inflacije in zniževanjem obrestnih mer se povečuje zanimanje vlagateljev za nepremičninski sektor, še posebej za trgovski in logistični segment.

Pisarniški sektor: Trajnostnost in kakovost sta glavni prioriteti

Omejena ponudba premijskih pisarniških prostorov razreda A še naprej opredeljuje ljubljanski pisarniški trg. Najemnine pisarn razreda A se gibljejo od 16,5 €/m² do 19,5 €/m² na mesec, medtem ko ESG kriteriji postajajo ključni za razvoj novih projektov.

»Čeprav je vedno večji poudarek na trajnostnosti, še vedno primanjkuje sodobnih pisarniških prostorov, kar pritiska na cene in ustvarja priložnosti za nove razvoje,« pravi Sanja Jandrić, senior svetovalka pri Colliers Slovenija.

Najodmevnejši zaključen projekt v letu 2024 je bil poslovni objekt DCB Montana, ki ponuja 11.435 m² bruto najemne površine. Ostali projekti trenutno v gradnji so Vilharia z 36.000 m², Emonika z 35.000 m², WestLink Campus z 12.500 m² in L33 z 10.000 m² bruto najemne površine.

Poslovni objekt DCB Montana (Studio Bax)

Trgovski sektor: Stabilno povpraševanje in rast investicij

Najemnine v sodobnih nakupovalnih središčih v Ljubljani se gibljejo od 19 €/m² do 24 €/m², medtem ko se na najbolj obljudenih mestnih lokacijah gibljejo od 40 €/m² do 60 €/m².

Sektor trgovskih nepremičnin v Sloveniji ohranja stabilno 96% zasedenost, naložbe pa so usmerjene predvsem v dobre t.i. premium lokacije. Največji projekt trenutno v teku, nakupovalni center Emonika, bo Ljubljani prinesel dodatnih 24.500 m² oddajnih površin. Poleg tega tudi retail park Loberia nadaljuje gradnjo druge faze projekta ob Celovški ulici.

»Kljub izzivom opažamo vztrajno zanimanje vlagateljev za prvovrstne trgovske lokacije, še posebej glede na naraščajoči trend trgovsko stanovanjskih prostorov,« je poudarila Sanja Jandrić iz agencije Colliers.

Industrijski in logistični sektor: aktiven trg z neprestanim razvojem

Slovenski industrijski in logistični sektor je tudi v letu 2024 ostal aktiven in ravno tako sledi trendu razvoja sodobnih in trajnostnih skladiščnih prostorov. Večja projekta zgrajena v preteklem letu sta bila logistični center Zalog z 40.000 m² in center logistike Harvey Norman z 17.000 m² površine,  v letu 2025 pa bo na trg prišlo dodatnih 120.000 m² novih prostorov za logistiko in skladiščenje.

»Slovenski industrijski in logistični sektor ostaja aktiven in stabilen, vendar pa se trg vendarle prilagaja novim razmeram. Opažamo povečan obseg večjih kakovostnih objektov na račun manjšega števila majhnih projektov in števila izdanih dovoljenj. To nakazuje naklonjenost investitorjev večjim, modernejšim in energetsko učinkovitejšim industrijskim kompleksom, ki so usklajeni s svetovnimi trendi in standardi ESG,« ugotavlja Colliers Slovenija.

Kljub razvoju novih projektov ostaja stopnja nezasedenosti skladišč manjša od 5%, kar kaže na močno povpraševanje po logističnih prostorih.

Hotelski sektor: trajnostni turizem in prihod mednarodnih blagovnih znamk

Na slovenskem hotelskem trgu se nadaljuje vztrajna rast turističnih prihodov in prenočitev, hkrati pa se povečuje zanimanje mednarodnih hotelskih znamk. V letu 2024 se je število prihodov turistov povečalo za 6,3%, število prenočitev pa za 4,5%, kar potrjuje visoko povpraševanje in pozitiven investicijski trend.

Čeprav ljubljanski hotelski trg predstavljajo predvsem samostojni hoteli, je opazen porast zanimanja s strani svetovnih hotelskih verig. Zanimivosti iz leta 2024 vključujejo:

  • Hotel Habakuk v Mariboru, ki bo deloval pod priznano blagovno znamko Hard Rock Hotels
  • Projekt Emonika v Ljubljani, ki načtruje dva nova hotela – hotel s 4 zvezdicami z več kot 200 sobami in hotel s 3 zvezdicami z več kot 180 sobami.

Slovenija je v investitorjevih očeh prepoznavna kot destinacija trajnostnega turizma, kar še povečuje privlačnost trga za mednarodne hotelske operaterje. Prihodnje naložbe naj bi se osredotočale na luksuzne in lifestyle hotele, wellness in spa projekte ter na rastoči trend zelenega in trajnostnega turizma, ki je že od nekdaj ključnega pomena za Slovenijo.

Projekt Emonika v Ljubljani, ki načtruje dva nova hotela – hotel s 4 zvezdicami z več kot 200 sobami in hotel s 3 zvezdicami z več kot 180 sobami. Foto: vizualizacija

Naložbeni trg: povečanje obsega transakcij in vse večje zanimanje tujih investitorjev

Leta 2024 je obseg transakcij s poslovnimi nepremičninami v Sloveniji dosegel 210 milijonov evrov, kar je skoraj dvakrat več kot leto prej. Največ transakcij je bilo v trgovskem sektorju, kjer sta bili odmevni transakciji med drugim prodaja trgovskega centra Planet Tuš v Kopru in nakup portfelja Quadra.

»Opažamo povečano povpraševanje po prvovrstnih nepremičninah, predvsem v logističnem in trgovskem segmentu, medtem ko stabilizacija obrestnih mer dodatno podpira tržno aktivnost,« zaključuje Vedrana Likan, direktorica Colliersa za Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino.

Colliers napoveduje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letu 2025 z močnejšim pritokom tujega kapitala, podprtim s stabilnimi makroekonomskimi razmerami in vse večjo privlačnostjo Slovenije kot naložbene destinacije.

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Objavljeno

dne

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.

Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.

Vizualizacija za nov Potniški center Ljubljana. FOTO: MOL

Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.

Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.

Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.

Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.

Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.

Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.

Vizualizacija za nov Potniški center Ljubljana. FOTO: MOL
Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Soseska Galaksija – mega projekt podjetnika Iva Boscarola s 1000 stanovanji v Ljubljani

Objavljeno

dne

Avtor

Po naložbi v nekdanji Kolosej podjetnik Ivo Boscarol v Ljubljani napoveduje še večji projekt. Gradnjo soseske s tisoč stanovanji in po, kot pravi, dostopnih cenah. Dobri obeti torej, kljub temu pa vsi stanovanjski problemi v Ljubljani, kjer se je zadnja leta gradilo predvsem za elito, ne bodo rešeni. Država sicer obljublja še dva tisoč stanovanj do leta 2025, je pa to precej manj od predvolilnih obljub.

Soseska Galaksija – mega projekt ajdovskega podjetnika Iva Boscarola in njegove hčere ob Šmartinski cesti v Ljubljani – naj bi se na zemljišču, nekoč v lasti Žita, začel že kmalu. “Začeli bomo rušiti ta objekt starega mlina in potem seveda tudi oba silosa. To začnemo aprila,” je dejal Boscarol.

Boscarol na devet in pol hektarjev velikem zemljišču napoveduje 1000 stanovanj, pa tudi vse, kar je za stanovalce potrebno. Od šole, otroškega vrtca, trgovin, gostiln, zunanjih površin, servisov, avtopralnic. Projekt, vreden približno pol milijarde evrov, bo torej kot mesto v malem. In če se je v zadnjih letih v Ljubljani gradilo predvsem za elito, pa Boscarol obljublja, da bo večina stanovanj po dostopnih cenah. “Za kvadratni meter bo v povprečju treba odšteti 3000 evrov.”

Ob skoraj tisoč stanovanjih, med katerimi so tudi stanovanja za starejše, želi na enem mestu postaviti še študentski dom, tehnološki park, parkirno hišo s polnilnimi postajami, zunanje in notranje rekreacijske ter športne površine. Foto: Protim Ržišnik Perc

Oziroma 25 odstotkov manj od srednje cene stanovanja v Ljubljani, ki je bila v lanskem prvem polletju 3880 evrov na kvadratni meter. A stanovanjski problem v Ljubljani še ne bo rešen. Po nekaterih ocenah primanjkuje od tri do štiri tisoč stanovanj. Spomnimo se pompoznih obljub iz predvolilnega časa: 20 do 30 tisoč novih stanovanj v Sloveniji do leta 2030. Da so nerealne, je danes jasno, so pa zato nove napovedi.

“Do leta 2025 bo s strani Stanovanjskega sklada zgrajenih 2000 stanovanj,” je dejal Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost. Za to je že zagotovljenih 51 milijonov evrov, skupaj s stanovanji, ki jih bodo gradile občine. “Vladna zaveza do leta 2026 – 5000 neprofitnih najemnih stanovanj – bo izpolnjena.”

A zasebne investicije so lahko bolj učinkovite od državnih, so prepričani nekateri.  Tudi Boscarol bo moral najprej doseči spremembo namembnosti zemljišč. 

Na Mestni občini Ljubljana napovedanega projekta konkretno še ne komentirajo, pišejo pa, da podpirajo “vsako namero, ki gre v smeri cenovno dostopnih stanovanj in javne koristi”. Boscarol je bil bolj konkreten in poudaril, da so na MOL zelo naklonjeni taki ideji. Kot pravi, so vlogo za spremembo namembnosti že vložili, nova soseska pa naj bi sprejela prve stanovalce čez pet let.

Nadaljuj z branjem
TURIZEM1 dan nazaj

Tudi Kope se oblikujejo v celoletno turistično destinacijo

V zadnjih petih letih že 26 milijonov evrov naložb, letos sledijo še nove investicije v bazen, velnes in največji kolesarski...

GRADNJA2 dneva nazaj

Ljubljana bo dobila spomenik slovenske osamosvojitve

Objavljen je arhitekturni natečaj za postavitev spomenika na Trgu republike Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) je objavilo projektni, enostopenjski...

ZAKONODAJA2 dneva nazaj

Odločba gradbene inšpekcije na Hrvaškem pretresa kamping industrijo

So mobilne hišice res gradbeni objekti?Na otoku Murter je hrvaška gradbena inšpekcija sprejela odločitev, ki je sprožila val odzivov v...

Dizajn5 dni nazaj

Zaključek 19. Evropskega oblikovalskega festivala

Domači oblikovalci prejeli srebrno Evropsko oblikovalsko nagrado S podelitvijo Evropskih oblikovalskih nagrad v Grand hotelu Union so organizatorji včeraj sklenili...

GRADNJA7 dni nazaj

Napovedane spremembe gradbenega zakona: hitrejši postopki in več fleksibilnosti

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predstavilo predlog novega gradbenega zakona, s katerim želi skrajšati postopke, poenostaviti legalizacijo starejših...

DOGODKI1 teden nazaj

Evropski oblikovalski festival Ljubljano postavil na zemljevid oblikovanja

Organizatorji Evropskega oblikovalskega festivala (EDF) – Evropsko oblikovalsko združenje (EDF), Fundacija Brumen in Mednarodni svet za oblikovanje (ICoD) – so...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Povezani v ohranjanju dediščine: Z vstopnico za Divje babe pomagate bolnici Franja

Zavod za turizem Cerkno bo od vsake prodane vstopnice za Arheološki park Divje babe en evro namenil za obnovo Partizanske...

GRADNJA1 teden nazaj

JUB praznuje 150-letnico in z nagradno igro podarja JUBIZOL fasado

Podjetje JUB, ki je naš najstarejši slovenski proizvajalec zidnih barv ter je na domačem in tujih tržiščih prepoznaven tudi kot...

Uncategorized1 teden nazaj

Poznoantična oklepa iz Kranja – izjemna arheološka dragocenost

V starem mestnem jedru Kranja so arheologi leta 2005 pod plastjo ruševin odkrili izjemno redko najdbo – dva skoraj v...

ZELENA ENERGIJA1 teden nazaj

Trije novi razpisi za zeleni prehod – tudi za samostojne hranilnike

V okviru prehoda na obnovljive vire energije Slovenija do začetka poletja napoveduje tri nove razpise, ki bodo usmerjeni v elektrifikacijo...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.