Gradbeništvo

Sanacija plesni: ko izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stene ni mogoča

Objavljeno

5 mesecev nazaj

dne

21/03/2021

Avtor

Aljoša Selan

Poleg slabe energijske učinkovitosti imamo na starejših objektih običajno opravka tudi z neustreznimi bivanjskimi pogoji zaradi pojava plesni in prenizke sevalne temperature stene. Na neizoliranih stenah na severni strani starejših objektov je kontaktna temperatura stene na notranji strani običajno prenizka, kar povzroči kondenzacijo vodne pare iz zraka na površini stene, slednje pa nato povzroči pogoje za razvoj mikroorganizmov in plesni. Običajno se takšen problem reši z namestitvijo toplotne izolacije na zunanji strani stene, kar je tudi najučinkovitejše. Pri spomeniško zaščitenih stavbah imamo omejitve in toplotne izolacije ne moremo vedno nameščati na zunanji strani stene. V takšnem primeru se moramo odločiti za namestitev toplotne izolacije z notranje strani stene, pri čemer imamo različne možnosti. Uporabimo lahko običajne toplotnoizolacijske materiale, kot so kamena ali steklena volna, EPS ali pa za masivne zidane stene primernejša materiala v obliki plošč iz porobetona ali kalcijevega silikata. Večje debeline toplotne izolacije na notranji strani stene pomenijo poseg v uporabno površino prostora, zato jih omejimo na debelino, ki še ravno omogoča, da ne pride do nastanka kritične relativne vlažnosti površine stene in posledično plesni na njej.

Projekt prenove starejše kmečke hiše in odprava plesnive stene

Prenova notranjosti starejše kmečke hiše je zahtevala tudi odpravo plesni na zunanji steni severne strani hiše. Poseg na zunanji strani stene ni bil sprejemljiv, zato smo se odločili za namestitev toplotne izolacije na notranji strani.

Na sliki 1 je prikazana situacija plesnive stene pred sanacijo. Stena je narejena iz opeke avstro-ogrskega formata in je debela približno 45 cm. Tik ob steno je bila postavljena kotna sedežna garnitura, kar je predstavljalo dodatno težavo zaradi oviranega kroženja zraka ob problematični plesnivi steni. Pred namestitvijo toplotne izolacije smo v zimskih dneh, ko je izmenjava toplote najintenzivnejša, opravili meritve gostote toplotnega toka, kontaktne temperature na notranji in zunanji strani zidu ter meritev temperature in relativne vlažnosti zraka zunaj in znotraj.

Namestitev tipal je prikazana na sliki 2. Sanacija stene je nato potekala tako, da smo v poletnem času odstranili star omet in ga nadomestili z novim, ki smo mu dodali ekspandirani vermikulit za znižanje toplotne prevodnosti. Potem ko se je omet posušil, smo nanj z lahko lepilno malto Multipor nalepili toplotno izolacijo v obliki plošč iz porobetona Multipor debeline 5 cm. Na lokaciji, kjer smo na prvotnem stanju opravili meritve, smo med nameščanjem toplotne izolacije na stik med toplotno izolacijo in steno vgradili tudi termočlen, s katerim smo lahko pozneje na sanirani steni spremljali kontaktno temperaturo med steno in toplotno izolacijo.

Postavitev tipala gostote toplotnega toka in tipala temperature zidu na notranji strani stene (levo) ter tipalo
temperature na zunanji strani stene (desno).

Na sliki 3 je prikazano stanje problematične stene med nanašanjem zaključnega sloja na toplotno izolacijo. Zaključni sloj je narejen iz tankega nanosa lahke lepilne malte Multipor in vanj vtisnjene armirne mrežice. Za zagotavljanje difuzijske odprtosti je za lepljenje in zaključne sloje nujno treba uporabljati lahko lepilno malto Multipor.

Toplotna izolacija Multipor na problematični steni med nanosom zaključnega
sloja (levo) in sanirana stena z vgrajenim termočlenom med
toplotno izolacijo ter steno (desno).

Sanirano stanje stene z nameščenimi tipali za spremljanje kontaktne temperature na notranji strani zidu in na kontaktu
med toplotno izolacijo ter steno.

Kondenzacija vodne pare iz zraka in s tem tudi pogoji za življenje mikroorganizmov na površini stene se pojavijo, ko je dejanski tlak vodne pare večji od nasičenega. Če želimo preprečiti nastanek mikroorganizmov pri željenem temperaturno vlažnostnem stanju prostora, moramo omejiti dejanski tlak vodne pare na površini stene pod 80 %. Zaradi prenizke temperature površine neizolirane stene na notranji strani, ta pogoj običajno ni izpolnjen. Z meritvami na prvotnem stanju smo v zimskem kritičnem času pokazali, da se je kontaktna temperatura stene na notranji strani zelo približala temperaturi rosišča, kar je prikazano na sliki 5.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene,
temperature zraka in izračunane temperature rosišča.

Poudariti je treba, da je bila sedežna garnitura med izvajanjem meritve odmaknjena od stene, kar je ugodno vplivalo na temperaturno vlažnostno stanje stene, saj je bilo omogočeno kroženje zraka ob steni. Če bi sedežno garnituro prislonili nazaj tik ob steno, bi prikazan graf kazal še kritičnejše stanje.

Na sliki 6 je prikazana meritev kontaktnih temperatur v odvisnosti od časa za sanirano stanje z nameščeno toplotno izolacijo. Očitno je, da kontaktna temperatura na notranji strani stene ne odstopa dosti od notranje temperature zraka, in da smo dosegli stanje, kjer je kontaktna temperatura zelo oddaljena od temperature rosišča. To je zagotovilo, da na površini notranje strani zidu relativna vlažnost ne bo presegla 80 % in tudi ne bo prišlo do razvoja mikroorganizmov. Po drugi strani pa lahko vidimo, da se je ravnina rosišča prestavila na stik med toplotno izolacijo in izravnalnim ometom stene, saj temperatura rosišča in kontaktna temperatura na tem stiku tako rekoč sovpadata. Glede na to, da se izbrana toplotna izolacija izvaja s paroprepustnim zaključnim slojem brez parne ovire ali zapore, in da je sama toplotna izolacija zelo difuzijsko odprta (μ=2), pride do kondenzacije vodne pare na stiku med toplotno izolacijo in ometom.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene, kontaktne temperature
med toplotno izolacijo in steno, temperature zraka ter izračunane temperature rosišča.

V osnovi to lahko predstavlja problem, vendar se morebiten nastanek kondenzata razprši po volumnu toplotnoizolacijske plasti zaradi zelo visoke higroskopskosti in kapilarne aktivnosti porobetona ter posledično njegove sposobnosti oddajanja vlage nazaj v prostor takoj, ko to omogočajo temperaturno vlažnostni pogoji v prostoru. Visoka pH-vrednost porobetona tudi dodatno ščiti površino stene pred razvojem mikroorganizmov in plesni. Izpostaviti je treba tudi pravilno izbiro zaključnega premaza, ki mora biti obvezno čim bolj difuzijsko odprt, da omogočimo odvajanje vlage iz toplotne izolacije. Vse to so lastnosti, zaradi katerih porobetonske izolacijske plošče poleg silikatnih plošč spadajo med najprimernejše za sanacijo plesnivih sten, kjer namestitev toplotne izolacije z zunanje strani stene ni mogoča. Na osnovi izmerjene gostote toplotnega toka ter kontaktnih temperatur na notranji in zunanji strani zidu smo lahko izračunali tudi toplotno prehodnost zidu pred in po sanaciji. Toplotna prehodnost zidu pred sanacijo je znašala 1,43 W/m2K, po sanaciji z dodano toplotno izolacijo pa 0,6 W/m2K. Očitno je, da smo z namestitvijo 5 cm debele toplotne izolacije zmanjšali toplotno prehodnost zidu za več kot polovico. Kljub temu še vedno ne zadostimo pogoju pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki predpisuje, da toplotna prehodnost zunanjih zidov ne sme presegati 0,28W/m2K. Naj še enkrat izpostavim, da naš cilj ni bil zadostiti pogojem PURES-a, temveč predvsem odpraviti plesen na notranji strani stene in čim manj posegati v uporabno površino ter volumen prostora s problematično steno. V konkretnem primeru sanacije kmečke hiše po dveh letih na steni ni pojava plesni, poleg tega pa je bivanje v saniranem prostoru občutno prijetnejše zaradi bistveno višje sevalne temperature stene in majhne temperaturne razlike med kontaktno temperaturo stene ter zraka.

Avtor: dr. David Antolinc, univ. dipl. inž. grad.
Fotografije: zasebni arhiv avtorja

Sorodne objave:izpostavljeno

Naslednja objava

Pritožba Strabaga na izbor izvajalca za prvi odsek drugega tira

Ne prezrite

GIC Gradnje v lastniški strukturi CP Ptuj

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Gradbena inšpekcija na terenu – kaj bo ta preverjala?

Objavljeno

1 teden nazaj

dne

29/07/2021

Avtor

Danijel Kmetec

Gradbena inšpekcija z delegiranimi pristojnostmi med občinske inšpektorje, omogoča poostren nadzor. Gradbeništvo je v polnem razmahu, gradijo tako zasebniki, kot tudi investitorji, ki v Sloveniji postavljajo nova naselja, bloke in poslovne centre. Za letošnje leto je gradbena inšpekcija načrtuje opraviti 6.500 inšpekcij. Novosti glede inšpekcij pa prinaša tudi prva sprememba gradbenega zakona. Preverite, kateri inšpektorji bodo opravljali nadzor ter kaj bodo preverjali, da boste pregled uspešno prestali.

Gradbena inšpekcija po spremenjenem zakonu

Čeprav je Gradbeni zakon (GZ) v veljavi komaj 3 leta, pa že doživlja sprejem prvih sprememb. Poleg gradbenih so na terenu tudi občinski in drugi inšpektorji.

Državni gradbeni inšpektorji izvajajo nadzor nad zahtevnimi, manj zahtevnimi in nezahtevnimi objekti. Preverjajo ali so novogradnje legalno zgrajene, ali so v skladu z zakonom in dovoljenji opravljene rekonstrukcije, spremembe namembnosti.

Če bo sprememba zakona potrjena, bodo občinski inšpektorji pristojni za izvajanje nadzora pri nezahtevnih objektih (kot so npr. garaže do 50 m2). Na tak način se bo polnil tudi občinski proračun, saj se bodo vse izrečene globe za plačilo kazni, stekale v proračun občine. Občinski inšpektorji preverjajo skladnost objektov s prostorskimi izvedbenimi akti, preverjajo pridobljena soglasja, prijavo začetka gradnje denimo enostavnega objekta, ki je stavba, ter začasnega skladiščnega objekta.

Gradbena inšpekcija in nadzor pa bi bila po novem opravljena tudi s strani požarnega inšpektorja (za požarno varnost) in energetskega inšpektorja (če objekt izpolnjuje zahteve energetske učinkovitosti).

Kaj preverja gradbena inšpekcija

Gradbeni inšpektorji preverjajo predvsem:

ali ima investitor izdano gradbeno dovoljenje in če se dela izvajajo v skladu z izdanim dovoljenjem
rekonstrukcije objektov
ali se objekt z izdanim uporabnim dovoljenjem res uporablja v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje izdano,
ali je gradbišče ustrezno označeno, ali je na gradbišču prisoten vodja del in zahtevani kadri
ali investitor ustrezno poskrbi za prijavo začetka gradnje

Objavljene akcije, ki jih bo opravila gradbena inšpekcija

Približno 400 inšpekcij je napovedanih za nadzor nedovoljenih gradenj objektov, izvedli naj bi tudi 60 pregledov vgradnje gradbenih materialov in približno 190 pregledov nadzora nad prijavo začetka gradnje.
Gradbeni inšpektorji pa sodelujejo tudi z drugimi inšpektorji. Pri preverjanju ustreznega kadra na gradbišču, z gradbenimi inšpektorji sodeluje tudi FURS, ki preverja delo na črno. Preverjajo ali imajo delavci ustrezna delovna dovoljenja, ali imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Gradbena inšpekcija in sistem eGraditev

Zaradi prepletanja nadzora različnih inšpektorjev nad objektom je predvideno vpisovanje začetka inšpekcijskega postopka v sistem eGraditev, ki bo vzpostavljen predvidoma do začetka 2024. Ta elektronski sistem bo omogočal elektronsko urejanje gradbenih in uporabnih dovoljenj, prijav začetka gradnje, vlaganje vlog in pridobivanje mnenj, da izdajo dovoljenj.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Razstava SLOWOODLIFE – Bivanje z lesom 2021

Objavljeno

3 tedni nazaj

dne

15/07/2021

Avtor

Aljoša Selan

Na najvidnejših mestih po Sloveniji širimo zavest o prednostih bivanja z lesom, kakovostni leseni gradnji in dizajnu iz lesa.

Na pot po Sloveniji je včeraj krenila razstava “Bivanje z lesom – SLOWOODLIFE”. Po otvoritvenem dogodku v Kranju je te dni na ogled v Supernovi Qlandiji Kamnik. Že 28. julija nadaljuje pot v City Park Celje in potem naprej po najbolj obiskanih slovenskih lokacijah.

“Razstava SLOWOODLIFE – Bivanje z lesom” že več let prispeva k prepoznavanju lesa kot gradbenega in oblikovalskega materiala, ki daje priložnost za izdelavo tako hiš iz lesa kot estetsko dovršenega pohištva oziroma opreme za delo in bivanje. Spodbuja pozitivni odnos do lesa, popularizira kulturo gradnje in rabe lesa ter omogoča kakovostnim proizvajalcem, arhitektom, ponudnikom, oblikovalcem in projektantom, da predstavijo svoje reference širši javnosti.

Na razstavi so predstavljeni najbolj kakovostni slovenski ponudniki lesene gradnje, pohištva in izdelkov iz lesa; vseslovenski road-show dogodek predstavlja izbor kakovostnih lesenih produktov in objektov, postavljenih v različnih geografskih in ekonomskih okoljih; poleg arhitekturne in vsebinske zasnove stanovanjskih, javnih, poslovnih in turističnih objektov, namenja prostor in dialog dizajnerski leseni opremi prostorov, pohištvu in projektom v lesu.
Razstava je večjezična, s slovenskimi, angleškimi in nemškimi vsebinskimi opisi.

Kje jo lahko najdete?
Razstava poteka na najbolj frekventnih lokacijah po vsej Sloveniji: Supernova Kranj, Supernova Kamnik (kjer se nahaja pravkar), City Park Celje, Bobrov center Rogaška Slatina, Aleja – trgovski center Ljubljana, Supernova Nova Gorica, Europark Maribor, City park BTC Murska Sobota …
V digitalni obliki je na ogled tudi na multimedijskem portalu SLOWOODLIFE. Na tem spletnem mestu je objavljena tudi časovnica po zgoraj naštetih lokacijah.

OB OTVORITVI RAZSTAVE V KAMNIKU (5. JULIJA 2021) SO POVEDALI:

Liljana Vogrinec, direktorica podjetja SLOWOODLIFE, d. o. o.: “Razstava Bivanje z lesom je knjiga zgodb z zelo raznoliko vsebino. Govorijo o dizajnu, estetiki, funkcionalnosti in kakovosti bivanja, imajo pa eno samo rdečo nit: uporabo lesa, naravnega materiala, ki ga imamo v Sloveniji v izobilju.”

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS: “Slovenija je dežela lesa, bogate in še žive dediščine gradnje iz lesa, pa tudi najsodobnejših tehnologij, lesne industrije in dizajna iz lesa. Kot ekološko prijazna surovina z izjemno širokim naborom lastnosti in uporabnosti predstavlja vrhunski material za industrijsko predelavo. Zaradi estetskih, strukturnih in okoljskih značilnosti je eden najpomembnejših materialov, ki omogoča gradnjo stanovanjskih, javnih in gospodarskih objektov pa tudi izdelavo pohištva in modernih oblikovnih izvedb dizajna za sodobnega uporabnika.”

Dr. Tomaž Kostanjevec, direktor javne agencije SPIRIT Slovenija:”Slovenci ohranjamo bogata tradicionalna znanja o obdelavi lesa, pospešeno razvijamo najnovejše tehnologije, v ospredje pa vse pogosteje postavljamo tudi odličnost oblikovanja. Prepričan sem, da lahko s takim pristopom, predvsem pa s premišljeno, kreativno in trajnostno uporabo lesa, ki vodi k inovativnim in funkcionalnim rešitvam, ustvarimo blagovne znamke, izdelke in storitve najvišje vrednosti, ki bodo svoj uspeh potrdile tako doma kot v tujini.”

Dušan Waldhütter, urednik in soustanovitelj portala SLOWOODLIFE: “Uporaba lesa na številnih področjih bivanja izpričuje štiri zgodbe, ki so nas zelo pomembne. V nacionalnem pogledu je les strateško pomembna naravna dobrina, v gospodarskem pogledu nudi les številne poslovne priložnosti našim podjetjem, ki jih lahko udejanjajo tako na domačem ko tujih trgih. V uporabniškem pogledu nam daje les izdelke, ki v vseh segmentih povečujejo kakovost bivanja, nenazadnje pa nam v okoljskem pogledu nudi priložnost za razogličenje. Les torej slovenski družbi prinaša izjemne koristi in bi jih še več, če bi ga še bolj uporabljali.”

O RAZSTAVI NA KRATKO:
Organizacija in izvedba: SLOWOODLIFE, d. o. o.
Pokrovitelji razstave: Direktorat za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, in javna agencija SPIRIT Slovenija; Partner razstave: Geberit

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Uspešno izpeljano večje betoniranje prekladne konstrukcije viadukta Pesnica

Objavljeno

3 tedni nazaj

dne

15/07/2021

Avtor

Aljoša Selan

Pred dnevi je bila v okviru gradnje viadukta Pesnica izvedena vgradnja betona za segment 4 prekladne konstrukcije v dolžini 112 metrov.

Pri vgradnji 1560 kubičnih metrov betona, ki je potekala neprekinjeno 14 ur, je sodelovalo 50 ljudi. Enaindvajset avtomešalcev (t.i.hrušk za beton) je opravilo 193 dostav betona, tri črpalke za beton pa so prečrpavale beton na višino 17 metrov. Omenjena vgradnja je bila ena izmed večjih, če ne največja v zgodovini Republike Slovenije.

Temeljenje z zaključni fazi

Trenutno je izvedba temeljenja v zaključni fazi in zgrajenih je 36 od skupno 62 stebrov. Po dokončanju konstrukcije celotnega viadukta, ki bo predvidoma zaključena v naslednjem letu, sledi namestitev tira, izvedba vozne mreže ter signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Po končani gradnji bo viadukt Pesnica najdaljši železniški viadukt v Sloveniji. Zaključek vseh del je predviden je v prvi polovici leta 2023.

Viadukt začeli graditi lani oktobra

Pričetek gradnje 896 metrov dolgega novega viadukta Pesnica je bil v mesecu oktobru preteklega leta. Viadukt bo prečkal Pesniško dolino na višini približno 15 metrov nad tlemi in bo speljan čez avtocesto A1 Šentilj–Maribor, regionalno cesto R2-449 Pesnica–Lenart, potoka Pesnica in Cirknica ter lokalno cesto. Potekal bo vzhodno od obstoječega železniškega viadukta, na južni strani bo navezan na novi predor Pekel, na severni strani pa na obstoječo železniško progo pred železniško postajo Pesnica. Viadukt bo postavljen na 62 armiranih betonskih stebrih. Stebri bodo okrogli s premerom 1,60 metra ter ovalni s premerom 1,60/2,40 metra. Zgornja konstrukcija viadukta bo iz armiranega prednapetega betona, s širino plošče 13,36 metra, ki omogoča namestitev dveh tirov. Za zmanjšanje emisij hrupa, bo na obeh straneh viadukta postavljena transparentna, 1,5 metra visoka protihrupna ograja, so sporočili iz Direkcije za infrastrukturo.