Connect with us

Gradbeništvo

Sanacija plesni: ko izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stene ni mogoča

Objavljeno

dne

Poleg slabe energijske učinkovitosti imamo na starejših objektih običajno opravka tudi z neustreznimi bivanjskimi pogoji zaradi pojava plesni in prenizke sevalne temperature stene. Na neizoliranih stenah na severni strani starejših objektov je kontaktna temperatura stene na notranji strani običajno prenizka, kar povzroči kondenzacijo vodne pare iz zraka na površini stene, slednje pa nato povzroči pogoje za razvoj mikroorganizmov in plesni. Običajno se takšen problem reši z namestitvijo toplotne izolacije na zunanji strani stene, kar je tudi najučinkovitejše. Pri spomeniško zaščitenih stavbah imamo omejitve in toplotne izolacije ne moremo vedno nameščati na zunanji strani stene. V takšnem primeru se moramo odločiti za namestitev toplotne izolacije z notranje strani stene, pri čemer imamo različne možnosti. Uporabimo lahko običajne toplotnoizolacijske materiale, kot so kamena ali steklena volna, EPS ali pa za masivne zidane stene primernejša materiala v obliki plošč iz porobetona ali kalcijevega silikata. Večje debeline toplotne izolacije na notranji strani stene pomenijo poseg v uporabno površino prostora, zato jih omejimo na debelino, ki še ravno omogoča, da ne pride do nastanka kritične relativne vlažnosti površine stene in posledično plesni na njej.

Projekt prenove starejše kmečke hiše in odprava plesnive stene

Prenova notranjosti starejše kmečke hiše je zahtevala tudi odpravo plesni na zunanji steni severne strani hiše. Poseg na zunanji strani stene ni bil sprejemljiv, zato smo se odločili za namestitev toplotne izolacije na notranji strani.

Na sliki 1 je prikazana situacija plesnive stene pred sanacijo. Stena je narejena iz opeke avstro-ogrskega formata in je debela približno 45 cm. Tik ob steno je bila postavljena kotna sedežna garnitura, kar je predstavljalo dodatno težavo zaradi oviranega kroženja zraka ob problematični plesnivi steni. Pred namestitvijo toplotne izolacije smo v zimskih dneh, ko je izmenjava toplote najintenzivnejša, opravili meritve gostote toplotnega toka, kontaktne temperature na notranji in zunanji strani zidu ter meritev temperature in relativne vlažnosti zraka zunaj in znotraj.

Plesen na severni steni in v vogalu.


Namestitev tipal je prikazana na sliki 2. Sanacija stene je nato potekala tako, da smo v poletnem času odstranili star omet in ga nadomestili z novim, ki smo mu dodali ekspandirani vermikulit za znižanje toplotne prevodnosti. Potem ko se je omet posušil, smo nanj z lahko lepilno malto Multipor nalepili toplotno izolacijo v obliki plošč iz porobetona Multipor debeline 5 cm. Na lokaciji, kjer smo na prvotnem stanju opravili meritve, smo med nameščanjem toplotne izolacije na stik med toplotno izolacijo in steno vgradili tudi termočlen, s katerim smo lahko pozneje na sanirani steni spremljali kontaktno temperaturo med steno in toplotno izolacijo.

Postavitev tipala gostote toplotnega toka in tipala temperature zidu na notranji strani stene (levo) ter tipalo
temperature na zunanji strani stene (desno).


Na sliki 3 je prikazano stanje problematične stene med nanašanjem zaključnega sloja na toplotno izolacijo. Zaključni sloj je narejen iz tankega nanosa lahke lepilne malte Multipor in vanj vtisnjene armirne mrežice. Za zagotavljanje difuzijske odprtosti je za lepljenje in zaključne sloje nujno treba uporabljati lahko lepilno malto Multipor.

Toplotna izolacija Multipor na problematični steni med nanosom zaključnega
sloja (levo) in sanirana stena z vgrajenim termočlenom med
toplotno izolacijo ter steno (desno).
Sanirano stanje stene z nameščenimi tipali za spremljanje kontaktne temperature na notranji strani zidu in na kontaktu
med toplotno izolacijo ter steno.

Kondenzacija vodne pare iz zraka in s tem tudi pogoji za življenje mikroorganizmov na površini stene se pojavijo, ko je dejanski tlak vodne pare večji od nasičenega. Če želimo preprečiti nastanek mikroorganizmov pri željenem temperaturno vlažnostnem stanju prostora, moramo omejiti dejanski tlak vodne pare na površini stene pod 80 %. Zaradi prenizke temperature površine neizolirane stene na notranji strani, ta pogoj običajno ni izpolnjen. Z meritvami na prvotnem stanju smo v zimskem kritičnem času pokazali, da se je kontaktna temperatura stene na notranji strani zelo približala temperaturi rosišča, kar je prikazano na sliki 5.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene,
temperature zraka in izračunane temperature rosišča.

Poudariti je treba, da je bila sedežna garnitura med izvajanjem meritve odmaknjena od stene, kar je ugodno vplivalo na temperaturno vlažnostno stanje stene, saj je bilo omogočeno kroženje zraka ob steni. Če bi sedežno garnituro prislonili nazaj tik ob steno, bi prikazan graf kazal še kritičnejše stanje.

Na sliki 6 je prikazana meritev kontaktnih temperatur v odvisnosti od časa za sanirano stanje z nameščeno toplotno izolacijo. Očitno je, da kontaktna temperatura na notranji strani stene ne odstopa dosti od notranje temperature zraka, in da smo dosegli stanje, kjer je kontaktna temperatura zelo oddaljena od temperature rosišča. To je zagotovilo, da na površini notranje strani zidu relativna vlažnost ne bo presegla 80 % in tudi ne bo prišlo do razvoja mikroorganizmov. Po drugi strani pa lahko vidimo, da se je ravnina rosišča prestavila na stik med toplotno izolacijo in izravnalnim ometom stene, saj temperatura rosišča in kontaktna temperatura na tem stiku tako rekoč sovpadata. Glede na to, da se izbrana toplotna izolacija izvaja s paroprepustnim zaključnim slojem brez parne ovire ali zapore, in da je sama toplotna izolacija zelo difuzijsko odprta (μ=2), pride do kondenzacije vodne pare na stiku med toplotno izolacijo in ometom.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene, kontaktne temperature
med toplotno izolacijo in steno, temperature zraka ter izračunane temperature rosišča.


V osnovi to lahko predstavlja problem, vendar se morebiten nastanek kondenzata razprši po volumnu toplotnoizolacijske plasti zaradi zelo visoke higroskopskosti in kapilarne aktivnosti porobetona ter posledično njegove sposobnosti oddajanja vlage nazaj v prostor takoj, ko to omogočajo temperaturno vlažnostni pogoji v prostoru. Visoka pH-vrednost porobetona tudi dodatno ščiti površino stene pred razvojem mikroorganizmov in plesni. Izpostaviti je treba tudi pravilno izbiro zaključnega premaza, ki mora biti obvezno čim bolj difuzijsko odprt, da omogočimo odvajanje vlage iz toplotne izolacije. Vse to so lastnosti, zaradi katerih porobetonske izolacijske plošče poleg silikatnih plošč spadajo med najprimernejše za sanacijo plesnivih sten, kjer namestitev toplotne izolacije z zunanje strani stene ni mogoča. Na osnovi izmerjene gostote toplotnega toka ter kontaktnih temperatur na notranji in zunanji strani zidu smo lahko izračunali tudi toplotno prehodnost zidu pred in po sanaciji. Toplotna prehodnost zidu pred sanacijo je znašala 1,43 W/m2K, po sanaciji z dodano toplotno izolacijo pa 0,6 W/m2K. Očitno je, da smo z namestitvijo 5 cm debele toplotne izolacije zmanjšali toplotno prehodnost zidu za več kot polovico. Kljub temu še vedno ne zadostimo pogoju pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki predpisuje, da toplotna prehodnost zunanjih zidov ne sme presegati 0,28W/m2K. Naj še enkrat izpostavim, da naš cilj ni bil zadostiti pogojem PURES-a, temveč predvsem odpraviti plesen na notranji strani stene in čim manj posegati v uporabno površino ter volumen prostora s problematično steno. V konkretnem primeru sanacije kmečke hiše po dveh letih na steni ni pojava plesni, poleg tega pa je bivanje v saniranem prostoru občutno prijetnejše zaradi bistveno višje sevalne temperature stene in majhne temperaturne razlike med kontaktno temperaturo stene ter zraka.

Avtor: dr. David Antolinc, univ. dipl. inž. grad.
Fotografije: zasebni arhiv avtorja

GOSPODARSTVO

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Objavljeno

dne

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.

Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.

Vizualizacija za nov Potniški center Ljubljana. FOTO: MOL

Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.

Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.

Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.

Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.

Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.

Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.

Vizualizacija za nov Potniški center Ljubljana. FOTO: MOL
Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Soseska Galaksija – mega projekt podjetnika Iva Boscarola s 1000 stanovanji v Ljubljani

Objavljeno

dne

Avtor

Po naložbi v nekdanji Kolosej podjetnik Ivo Boscarol v Ljubljani napoveduje še večji projekt. Gradnjo soseske s tisoč stanovanji in po, kot pravi, dostopnih cenah. Dobri obeti torej, kljub temu pa vsi stanovanjski problemi v Ljubljani, kjer se je zadnja leta gradilo predvsem za elito, ne bodo rešeni. Država sicer obljublja še dva tisoč stanovanj do leta 2025, je pa to precej manj od predvolilnih obljub.

Soseska Galaksija – mega projekt ajdovskega podjetnika Iva Boscarola in njegove hčere ob Šmartinski cesti v Ljubljani – naj bi se na zemljišču, nekoč v lasti Žita, začel že kmalu. “Začeli bomo rušiti ta objekt starega mlina in potem seveda tudi oba silosa. To začnemo aprila,” je dejal Boscarol.

Boscarol na devet in pol hektarjev velikem zemljišču napoveduje 1000 stanovanj, pa tudi vse, kar je za stanovalce potrebno. Od šole, otroškega vrtca, trgovin, gostiln, zunanjih površin, servisov, avtopralnic. Projekt, vreden približno pol milijarde evrov, bo torej kot mesto v malem. In če se je v zadnjih letih v Ljubljani gradilo predvsem za elito, pa Boscarol obljublja, da bo večina stanovanj po dostopnih cenah. “Za kvadratni meter bo v povprečju treba odšteti 3000 evrov.”

Ob skoraj tisoč stanovanjih, med katerimi so tudi stanovanja za starejše, želi na enem mestu postaviti še študentski dom, tehnološki park, parkirno hišo s polnilnimi postajami, zunanje in notranje rekreacijske ter športne površine. Foto: Protim Ržišnik Perc

Oziroma 25 odstotkov manj od srednje cene stanovanja v Ljubljani, ki je bila v lanskem prvem polletju 3880 evrov na kvadratni meter. A stanovanjski problem v Ljubljani še ne bo rešen. Po nekaterih ocenah primanjkuje od tri do štiri tisoč stanovanj. Spomnimo se pompoznih obljub iz predvolilnega časa: 20 do 30 tisoč novih stanovanj v Sloveniji do leta 2030. Da so nerealne, je danes jasno, so pa zato nove napovedi.

“Do leta 2025 bo s strani Stanovanjskega sklada zgrajenih 2000 stanovanj,” je dejal Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost. Za to je že zagotovljenih 51 milijonov evrov, skupaj s stanovanji, ki jih bodo gradile občine. “Vladna zaveza do leta 2026 – 5000 neprofitnih najemnih stanovanj – bo izpolnjena.”

A zasebne investicije so lahko bolj učinkovite od državnih, so prepričani nekateri.  Tudi Boscarol bo moral najprej doseči spremembo namembnosti zemljišč. 

Na Mestni občini Ljubljana napovedanega projekta konkretno še ne komentirajo, pišejo pa, da podpirajo “vsako namero, ki gre v smeri cenovno dostopnih stanovanj in javne koristi”. Boscarol je bil bolj konkreten in poudaril, da so na MOL zelo naklonjeni taki ideji. Kot pravi, so vlogo za spremembo namembnosti že vložili, nova soseska pa naj bi sprejela prve stanovalce čez pet let.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Občina vam lahko prepove večbarvno fasado

Objavljeno

dne

Izdana so priporočila za pripravo odloka o urejenosti naselij in krajine, ki vam lahko prepove večbarvne fasade, odloča, iz kakšnega materiala in kakšne oblike je lahko dvoriščna ograja in podobno. Služi kot pomoč občinam pri urejanju naselij in krajin.

Priporočila za pripravo odloka o urejenosti naselij in krajine, ki jih je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor je namenjen občinam, prostorskim načrtovalcem, urbanistom, arhitektom, krajinskim arhitektom ter drugim deležnikom s področja urejanja prostora, ki se ukvarjajo z vprašanji o urejenosti naselij in krajine.

”Ni vseeno, kako oblikujemo javne prostore, kakšen material uporabimo za urbano opremo, kako uredimo počivališče, kako urejamo zelene površine in obrezujemo drevesa, kam in kako postavljamo obvestilne in oglaševalne panoje, kakšne bodo barve fasad, ali na katero stran ulice bomo dopuščali postavitev hladilnih naprav,” v priporočilih zapiše Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor.

Občina vam lahko prepove kričeče barve fasade

Barva fasade je pomemben element, ki daje vsaki hiši svoj značaj. Lastniki objektov imajo različne okuse, nekateri prisegajo na klasične odtenke, medtem ko drugi radi izstopajo z divjimi barvami. A kakšne omejitve obstajajo pri izbiri barve fasade in kdo jih ureja?

Fasadna barva pomembno vpliva na končni videz hiše. Fasade stavb ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne.

Nadzor nad izgledom objektov izvaja vsaka občina posebej. Tako je v 92. členu Občinskega prostorskega načrta (OPN) občine Maribor na primer zapisano, da ”fasade stavb ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne. Prav tako ni dopustna kombinacija signalnih ali fluorescentnih barv med seboj”. Barva fasad stavb pa se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Poleg barv fasad pa vam lahko občine prepovedo namestitev neprimernih fasadnih elementov, kot so kiparska plastika, izveski in podobno, obdelavo okenskih okvirjev, zasteklitev balkonov.

Izvedli so celo barvno študijo fasad za vseh 28 naselij v občini, namen analize pa je bil prepoznati prevladujoč kolorit posameznega naselja in ugotoviti kje so večja odstopanja, ki negativno vplivajo na urejenost naselij in njihovo podobo.

Ne samo pri fasadah, previdno tudi pri gradnji ograj

Občina vam lahko narekuje tudi izgled vaše ograje. Iz priporočil lahko razberemo, da lahko določijo barvo, material, dimenzijo in umestitev v prostor v odnosu do javnega prostora. OPN občine Maribor narekuje, da so ograje lahko visoke do 2 m vključno z morebitnim podpornim ali opornim zidom, v križišču pa je potek in višino ograje potrebno prilagoditi trikotniku preglednosti. Pri postavljanju obulične ograje pa potrebujete soglasje upravljavca javne ceste.

Nadaljuj z branjem
GRADNJA22 ur nazaj

Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še...

Arhitektura1 dan nazaj

Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas

V središču Kopra se začenja obnova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo v prihodnjih letih postalo osrednje kulturno stičišče mesta....

Slovenija3 dnevi nazaj

Predstavljen osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023

V Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav preselila iz zdaj že porušenega kulturnega centra na Partizansko cesto, so...

DEDIŠČINA4 dnevi nazaj

Vendarle rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah?

Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve...

PREDSTAVITEV5 dni nazaj

Zgodnje rezervacije prinašajo več ugodnosti!

Pravočasno rezervirajte svoj dopust in izkoristite ugodne cene Še malo in počitnice, čas sprostitve, uživanja in novih doživetij so pred...

Materiali1 teden nazaj

150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875. JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec...

Arhitektura1 teden nazaj

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29....

KULTURA1 teden nazaj

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba...

DOGODKI2 tedna nazaj

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?

Blagovna znamka, ki je sinonim za ekskluzivno doživetje, vrhunsko nastanitev in močno povezanost z glasbo, zdaj prihaja tudi k nam....

POPULARNO