Connect with us

Gradbeništvo

Sanacija plesni: ko izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stene ni mogoča

Objavljeno

dne

Poleg slabe energijske učinkovitosti imamo na starejših objektih običajno opravka tudi z neustreznimi bivanjskimi pogoji zaradi pojava plesni in prenizke sevalne temperature stene. Na neizoliranih stenah na severni strani starejših objektov je kontaktna temperatura stene na notranji strani običajno prenizka, kar povzroči kondenzacijo vodne pare iz zraka na površini stene, slednje pa nato povzroči pogoje za razvoj mikroorganizmov in plesni. Običajno se takšen problem reši z namestitvijo toplotne izolacije na zunanji strani stene, kar je tudi najučinkovitejše. Pri spomeniško zaščitenih stavbah imamo omejitve in toplotne izolacije ne moremo vedno nameščati na zunanji strani stene. V takšnem primeru se moramo odločiti za namestitev toplotne izolacije z notranje strani stene, pri čemer imamo različne možnosti. Uporabimo lahko običajne toplotnoizolacijske materiale, kot so kamena ali steklena volna, EPS ali pa za masivne zidane stene primernejša materiala v obliki plošč iz porobetona ali kalcijevega silikata. Večje debeline toplotne izolacije na notranji strani stene pomenijo poseg v uporabno površino prostora, zato jih omejimo na debelino, ki še ravno omogoča, da ne pride do nastanka kritične relativne vlažnosti površine stene in posledično plesni na njej.

Projekt prenove starejše kmečke hiše in odprava plesnive stene

Prenova notranjosti starejše kmečke hiše je zahtevala tudi odpravo plesni na zunanji steni severne strani hiše. Poseg na zunanji strani stene ni bil sprejemljiv, zato smo se odločili za namestitev toplotne izolacije na notranji strani.

Na sliki 1 je prikazana situacija plesnive stene pred sanacijo. Stena je narejena iz opeke avstro-ogrskega formata in je debela približno 45 cm. Tik ob steno je bila postavljena kotna sedežna garnitura, kar je predstavljalo dodatno težavo zaradi oviranega kroženja zraka ob problematični plesnivi steni. Pred namestitvijo toplotne izolacije smo v zimskih dneh, ko je izmenjava toplote najintenzivnejša, opravili meritve gostote toplotnega toka, kontaktne temperature na notranji in zunanji strani zidu ter meritev temperature in relativne vlažnosti zraka zunaj in znotraj.

Plesen na severni steni in v vogalu.


Namestitev tipal je prikazana na sliki 2. Sanacija stene je nato potekala tako, da smo v poletnem času odstranili star omet in ga nadomestili z novim, ki smo mu dodali ekspandirani vermikulit za znižanje toplotne prevodnosti. Potem ko se je omet posušil, smo nanj z lahko lepilno malto Multipor nalepili toplotno izolacijo v obliki plošč iz porobetona Multipor debeline 5 cm. Na lokaciji, kjer smo na prvotnem stanju opravili meritve, smo med nameščanjem toplotne izolacije na stik med toplotno izolacijo in steno vgradili tudi termočlen, s katerim smo lahko pozneje na sanirani steni spremljali kontaktno temperaturo med steno in toplotno izolacijo.

Postavitev tipala gostote toplotnega toka in tipala temperature zidu na notranji strani stene (levo) ter tipalo
temperature na zunanji strani stene (desno).


Na sliki 3 je prikazano stanje problematične stene med nanašanjem zaključnega sloja na toplotno izolacijo. Zaključni sloj je narejen iz tankega nanosa lahke lepilne malte Multipor in vanj vtisnjene armirne mrežice. Za zagotavljanje difuzijske odprtosti je za lepljenje in zaključne sloje nujno treba uporabljati lahko lepilno malto Multipor.

Toplotna izolacija Multipor na problematični steni med nanosom zaključnega
sloja (levo) in sanirana stena z vgrajenim termočlenom med
toplotno izolacijo ter steno (desno).
Sanirano stanje stene z nameščenimi tipali za spremljanje kontaktne temperature na notranji strani zidu in na kontaktu
med toplotno izolacijo ter steno.

Kondenzacija vodne pare iz zraka in s tem tudi pogoji za življenje mikroorganizmov na površini stene se pojavijo, ko je dejanski tlak vodne pare večji od nasičenega. Če želimo preprečiti nastanek mikroorganizmov pri željenem temperaturno vlažnostnem stanju prostora, moramo omejiti dejanski tlak vodne pare na površini stene pod 80 %. Zaradi prenizke temperature površine neizolirane stene na notranji strani, ta pogoj običajno ni izpolnjen. Z meritvami na prvotnem stanju smo v zimskem kritičnem času pokazali, da se je kontaktna temperatura stene na notranji strani zelo približala temperaturi rosišča, kar je prikazano na sliki 5.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene,
temperature zraka in izračunane temperature rosišča.

Poudariti je treba, da je bila sedežna garnitura med izvajanjem meritve odmaknjena od stene, kar je ugodno vplivalo na temperaturno vlažnostno stanje stene, saj je bilo omogočeno kroženje zraka ob steni. Če bi sedežno garnituro prislonili nazaj tik ob steno, bi prikazan graf kazal še kritičnejše stanje.

Na sliki 6 je prikazana meritev kontaktnih temperatur v odvisnosti od časa za sanirano stanje z nameščeno toplotno izolacijo. Očitno je, da kontaktna temperatura na notranji strani stene ne odstopa dosti od notranje temperature zraka, in da smo dosegli stanje, kjer je kontaktna temperatura zelo oddaljena od temperature rosišča. To je zagotovilo, da na površini notranje strani zidu relativna vlažnost ne bo presegla 80 % in tudi ne bo prišlo do razvoja mikroorganizmov. Po drugi strani pa lahko vidimo, da se je ravnina rosišča prestavila na stik med toplotno izolacijo in izravnalnim ometom stene, saj temperatura rosišča in kontaktna temperatura na tem stiku tako rekoč sovpadata. Glede na to, da se izbrana toplotna izolacija izvaja s paroprepustnim zaključnim slojem brez parne ovire ali zapore, in da je sama toplotna izolacija zelo difuzijsko odprta (μ=2), pride do kondenzacije vodne pare na stiku med toplotno izolacijo in ometom.

Primerjava izmerjene kontaktne temperature na notranji strani stene, kontaktne temperature
med toplotno izolacijo in steno, temperature zraka ter izračunane temperature rosišča.


V osnovi to lahko predstavlja problem, vendar se morebiten nastanek kondenzata razprši po volumnu toplotnoizolacijske plasti zaradi zelo visoke higroskopskosti in kapilarne aktivnosti porobetona ter posledično njegove sposobnosti oddajanja vlage nazaj v prostor takoj, ko to omogočajo temperaturno vlažnostni pogoji v prostoru. Visoka pH-vrednost porobetona tudi dodatno ščiti površino stene pred razvojem mikroorganizmov in plesni. Izpostaviti je treba tudi pravilno izbiro zaključnega premaza, ki mora biti obvezno čim bolj difuzijsko odprt, da omogočimo odvajanje vlage iz toplotne izolacije. Vse to so lastnosti, zaradi katerih porobetonske izolacijske plošče poleg silikatnih plošč spadajo med najprimernejše za sanacijo plesnivih sten, kjer namestitev toplotne izolacije z zunanje strani stene ni mogoča. Na osnovi izmerjene gostote toplotnega toka ter kontaktnih temperatur na notranji in zunanji strani zidu smo lahko izračunali tudi toplotno prehodnost zidu pred in po sanaciji. Toplotna prehodnost zidu pred sanacijo je znašala 1,43 W/m2K, po sanaciji z dodano toplotno izolacijo pa 0,6 W/m2K. Očitno je, da smo z namestitvijo 5 cm debele toplotne izolacije zmanjšali toplotno prehodnost zidu za več kot polovico. Kljub temu še vedno ne zadostimo pogoju pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki predpisuje, da toplotna prehodnost zunanjih zidov ne sme presegati 0,28W/m2K. Naj še enkrat izpostavim, da naš cilj ni bil zadostiti pogojem PURES-a, temveč predvsem odpraviti plesen na notranji strani stene in čim manj posegati v uporabno površino ter volumen prostora s problematično steno. V konkretnem primeru sanacije kmečke hiše po dveh letih na steni ni pojava plesni, poleg tega pa je bivanje v saniranem prostoru občutno prijetnejše zaradi bistveno višje sevalne temperature stene in majhne temperaturne razlike med kontaktno temperaturo stene ter zraka.

Avtor: dr. David Antolinc, univ. dipl. inž. grad.
Fotografije: zasebni arhiv avtorja

Arhitektura

Znova rdeča luč za gradbeno dovoljenje Bežigrajskega stadiona

Objavljeno

dne

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo negativno odločbo v primeru izdaje gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park. Pogoj, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, namreč ni bil izpolnjen.

Ministrstvo za okolje in prostor je odločitev sprejelo na podlagi mnenja, ki ga je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije podal v februarju. Gradnja ni v skladu z Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

Dodali so, da je navedeno mnenje ZVKDS-ja v skladu z ugotovitvami ministrstva za kulturo, ki jih je MOP prejel v času izvedbe integralnega postopka. To pa so, da varstveni režim za spomenike določajo akti o razglasitvi, in ne prostorski akti, ter da gradnja ni v skladu z odlokom o razglasitvi, ker projekt ne sledi temeljnemu načelu varstva kulturne dediščine, to je ohranjanje. Poleg tega predvidena gradnja v vplivnem območju spomenika ni v skladu z varstvenim režimom, določenim v omenjenem odloku.

Zoper odločbo je mogoče vložiti tožbo v 30 dneh od vročitve odločbe.

Čez pet let bo minilo stoletje, odkar so v Ljubljani postavili Plečnikov stadion, ki je ena od ključnih arhitektur našega najpomembnejšega arhitekta. Foto: BoBo

V civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki zavrnilno odločbo MOP pozdravljajo, je sporočila predstavnica civilne pobude Karmen Stariha“Glede na številne nezakonitosti in na vse negativne posledice projekta na Plečnikovo dediščino, okolje ter zdravje in premoženje prebivalcev, na katere opozarjamo že od začetka projekta BŠP, je bila odločitev tudi pričakovana,” je zapisala v sporočilu za javnost.

Letos teče že 14. leto, odkar so investitorji ustanovili družbo BŠP in odkar, kot je zapisala, “na vse možne načine vsiljujejo projekt BŠP, ki je nesprejemljiv z več vidikov in se že od začetka sooča z močnim nasprotovanjem strokovne in širše javnosti”.

V civilni iniciativi upajo, da bo tokratna zavrnitev končno prinesla premik v razmišljanju o projektu BŠP tudi na investitorjevi strani ter da bo omogočila začetek dialoga o drugačni rešitvi za Plečnikov stadion.

Maketa projekta obnove Plečnikovega stadiona – Bežigrajski športni park (BŠP). Foto: BoBo

Poziv k prenosu lastništva
Obenem pričakujejo, da bo ta zavrnitev spodbudila državo, da bo posegla v reševanje Plečnikovega stadiona, in to tako, da bo začela iskati rešitev za prenos lastništva spomenika na državo bodisi z odkupom ali menjavo za drugo nepremičnine. Tako bo omogočila, da bosta obnova in revitalizacija stadiona v izvirni obliki in v skladu s predpisi čim prej stekla.

Zakaj ne bi BŠP stal drugje?
Ob tem v civilni iniciativi opozarjajo, da investitor s projektom BŠP ni v ničemer vezan na lokacijo Plečnikovega stadiona, saj bi lahko projekt uresničil na kateri drugi lokaciji ob bistveno manjših stroških gradnje. Poleg tega v civilni pobudi zavračajo prepričanje, da bi morali zaradi komercialnega projekta, ki naj bi domnevno prinesel delovna mesta in dohodke državi, žrtvovati vrhunsko kulturno dediščino.

Projekt BŠP, ki ga načrtuje poslovnež Joc Pečečnik, bi gradili po načrtih biroja GMP iz Berlina. Ta predvideva ohranitev in prenovo zgodovinskih elementov stadiona ter novogradnje – hotel, športno kliniko in trgovine ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje.

Stadion zaradi nerazrešenih razprtij že leta prerašča zelenje. Foto: BoBo
Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Šest izjemnih prednosti, zaradi katerih boste želeli uporabiti belo kad

Objavljeno

dne

V gradbeništvu oznaka BELA KAD predstavlja posebno tehnologijo izgradnje objektov brez bitumenske hidroizolacije. V TKK proizvajamo in ponujamo izdelke najvišje kakovosti ter nudimo brezhibno podporo strokovnjakom v gradbeništvu in domačim mojstrom. Čeprav smo prisotni v več kot 70 državah po vsem svetu, ostajamo zvesti svojim koreninam ter podpiramo lokalno okolje. Predvsem pa smo strastni, agilni in ustvarjalni.

Voda – prinašalka življenja in uničevalka

Voda je ena izmed najpomembnejših snovi, ki jih poznamo, saj omogoča življenje na našem planetu. Marsikomu izmed nas, ki ne trpimo njenega pomanjkanja, se zdi samoumevna in nezanimiva, saj je brez barve in okusa. Če pa jo spoznamo pobliže, lahko vidimo, da ima precej zanimivih fizikalno-kemijskih lastnosti.

Po drugi strani je voda tudi uničevalka. V materialih, skozi katere prehaja, povzroča gnitje in trajno degradacijo, v bivanjskih prostorih pa povzroča nastanek plesni in tako poslabšuje bivanjske razmere. Zato je gradbena stroka razvila številne sisteme, s katerimi naše domove, pa tudi vse druge gradbene objekte, pred vdorom vode zaščitimo.

Bela kad se predstavi

V našem okolju je najbolj poznan sistem, pri katerem kot zaščito pred vdorom vode uporabimo bitumenske trakove, ki jih navarimo na objekt. V tem primeru hidroizolacijo predstavlja tanek vodoneprepusten ovoj okoli zgradbe. Ker je bitumen črne barve, ta sistem imenujemo ČRNA KAD.

Mi pa vam želimo predstaviti sodobnejšo tehnologijo, ki je v svetu poznana že nekaj časa, pri nas pa se jo le redko uporablja. BELA KAD je učinkovit sistem tesnjenja objektov, pri katerem klasičnega hidroizolacijskega ovoja okoli objekta ni. Pri tem sistemu nosilni armirano betonski element hkrati prevzame tudi funkcijo tesnilnega elementa in ima torej dvojno funkcijo. Vse gradbene stike v konstrukciji, skozi katere bi potencialno lahko zatekala ali pronicala voda, pa zatesnimo s tesnilnimi trakovi iz različnih materialov: PVC, kovina, hidrofilni polimeri. Celoten sistem je dobil ime po svetli (beli) barvi betona.

HB Tekatrak AA 24_tekaswell paste

Trije izzivi in dvakrat več prednosti

Izvedba objekta po sistemu BELE KADI gradbenikom predstavlja svojevrsten izziv in nanjo se je potrebno pripraviti, saj je:

  1. potrebna dodatna pozornost za izvedbo vseh stikov in prebojev,
  2. potrebna večja pazljivost pri vgradnji betona,
  3. beton mora biti vodoneprepusten in mora imeti manjše krčenje.

Ima pa tudi številne prednosti, v nadaljevanju je naštetih najpomembnejših šest:

  1. enostavna in jasno konfigurirana konstrukcija,
  2. nižji stroški gradnje in vzdrževanja objekta,
  3. krajši čas gradnje, saj dela lahko potekajo neodvisno od zunanjih temperatur in ni potrebe, da se pri nizkih temperaturah zaustavljajo, kot je to slučaj pri klasični hidroizolaciji,
  4. posebni ukrepi proti zdrsu zunanje membrane niso potrebni, ker je ni,
  5. klasični hidroizolacijski materiali s časom propadajo, te težave pri beli kadi ni,
  6. v primeru, da pride do puščanja, je mesto kjer se pojavi voda, običajno tudi mesto napake.

Uspešen projekt bele kadi na mednarodnem letališču

V začetku lanskega leta so se na mednarodnem Letališču Nikola Tesla v Beogradu začela obsežna obnovitvena dela, ki zajemajo tudi izgradnjo novega modernega C terminala. Razbremenilnik za vodo je bil zgrajen po tehnologiji bele kadi, kjer so za zaščito gradbenih spojev uporabili tesnilne trakove Hydroblocker Tekatrak D 24, Hydroblocker Tekatrak DA 24 ter Hydroblocker Tekatrak BV2-160.

Glavni izvajalec pri izgradnji terminala je podjetje Vinci Terna JV Construction, Brigate iz Beograda pa eden od lokalnih podizvajalcev, ki je belo kad izvajal.

Pri izvajanju betonskih konstrukcij po sistemu bele kadi ni prostora za improvizacijo. Objekt in izvedbo je treba strokovno načrtovati, pri čemer vam TKK nudi podporo z zanesljivimi izdelki, tehnološkimi rešitvami in/ali pripravo ustrezne sestave za beton po zahtevanih specifikacijah.

Za več informacij o beli kadi in z njo povezano ponudbo izdelkov TKK pišite na e-poštni naslov: k.clemente@tkk.si ali pokličite na telefonsko številko 051 380 567.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Podpisana pogodba za drugi tir, vredna več kot 224 milijonov

Objavljeno

dne

Drugi tir bo na odseku med Črnim Kalom in Koprom gradil Kolektor CPG v sodelovanju s turškima podjetjema.

“To je velik dan za slovensko gospodarstvo, za razvoj logistike in koprskega pristanišča,” je včeraj ob podpisu pogodbe za glavna dela na drugem tiru med Črnim Kalom in Koprom poudaril infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Prisotni so na dogodku ponovno podčrtali prednosti infrastrukturnega projekta in zasaditev prve lopate napovedali za maj.

Ponudba za izvedbo težka 224,7 milijona evrov

Drugi tir bo na odseku med Črnim Kalom in Koprom gradil Kolektor CPG v sodelovanju s turškima podjetjema Yapi Merkezi in Özaltin. Oddali so ponudbo v višini 224,7 milijona evrov.

Na današnjem dogodku so ob prisotnosti ministra za infrastrukturo Vrtovca pogodbo podpisali generalni direktor 2TDK Pavel Hevka, direktor družbe 2TDK Iztok Černoša in direktor podjetja Kolektor CPG Kristjan Mugerli.

Današnja sreda je za vse nas prav posebna,” je poudaril Hevka in dejal, da mineva pet let od ustanovitve projektnega podjetja 2TDK. Generalni direktor se je sicer zavezal, da nepotrebnih aneksov na projektu ne bo, lahko pa se zgodi, da bodo pri gradnji odkrili kakšno kraško jamo … “Pa še tak aneks bom podpisal s tresočo roko,” je poudaril.

Preplačil ne bo – zagotavlja minister

Morebitnih aneksov se je dotaknil tudi minister in dodal, da bo sam storil vse, kar je v njegovi moči, da bo projekt voden transparentno in “da bo vsak evro dvakrat obrnjen”. Zagotovil je, da preplačil ne bo.

Končno, bi lahko rekli,” je sicer Vrtovec pospremil podpis pogodbe in dodal, da smo projekt predolgo čakali. Današnji dan je označil za velik dan za slovensko gospodarstvo, za razvoj logistične dejavnosti in razvoj Luke Koper.

Izpostavil je tudi pomen sodelovanja z zalednimi državami. “Luka Koper in drugi tir nista strateškega pomena le za nas, ampak tudi za zaledne države,” je poudaril. Če zgradimo drugi tir, odženemo pa države vzhodne in srednje Evrope, nam nova povezava po ministrovih besedah ne bo prav nič pomagala.

Direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli pa je izrazil zadovoljstvo, da bo družba sodelovala pri tako edinstvenem projektu, ki velja za trenutno največji in najzahtevnejši infrastrukturni projekt pri nas. “V konzorciju s turškima partnerjema združujemo izkušnje z velikih infrastrukturnih projektov s poznavanjem domačega trga ter se zavezujemo, da bodo dela na odseku Črni Kal-Koper izvedena strokovno, kvalitetno in natančno,” je dejal.

Po Mugerlijevih besedah izvedba projekta v takšnem obsegu in s slovenskim izvajalcem kot vodilnim partnerjem v konzorciju ne bo le pripomogla k izhodu slovenskega gospodarstva iz krize po pandemiji covida-19, ampak bo vsem deležnikom pri gradnji prinesla znanje, izkušnje in reference za nadaljnje projekte.

Gradnja odseka sicer predvideva izgradnjo šestih predorov v skupni dolžni 7,7 kilometra ter viaduktov Gabrovica v dolžini 452 metrov in Vinjan v dolžini 647 metrov.

Ob Kolektorju CPG bo nastopal turški partner Yapi Merkezi, ki ima največ izkušenj na področju železniške infrastrukture, metrojev in mestnih projektnih sistemov. Kot so pojasnili v Kolektorju, so pred skoraj štirimi leti realizirali Evrazijski predor – podmorski avtocestni tunel, ki povezuje azijsko in evropsko stran Istanbula.

Tudi drugi turški partner v konzorciju, podjetje Özaltin, se po navedbah Kolektorja uvršča med vodilne družbe na področju gradbeništva v Turčiji. Deluje na različnih gradbenih področjih, od gradnje jezov do mostov in avtocest, tovarn do turističnih objektov. V letu 2016 so v uporabo predali viseči most Osmangazi v dolžini 2682 metrov.

Izvedba bo potekala tudi v sodelovanju z drugimi slovenskimi gradbinci

V izvedbi projekta bodo po Mugerlijevih besedah sodelovali tudi drugi slovenski gradbinci, med drugim Pomgrad, SŽ – Železniško gradbeno podjetje, Kolektor Koling. V Kolektorju CPG ocenjujejo, da bo pri izvedbi odseka med Črnim Kalom in Koprom delovalo prek 250 gradbenih strojev in različne gradbene mehanizacije ter najmanj 350 gradbincev ter ostalih strokovnjakov.

2TDK je sicer omenjeni konzorcij podjetij izbral tudi za gradnjo prvega sklopa železniške povezave od Divače do Črnega Kala, za katerega so oddali najugodnejšo ponudbo v višini nekaj nad 403,6 milijona evrov, a to odločitev izpodbija neizbrani Strabag. V 2TDK se nadejajo, da bo revizijski zahtevek rešen čim prej, Hevka pa je napovedal, da bo pogodba za ta del podpisana kmalu.

Nadaljuj z branjem
Energetska učinkovitost3 dnevi nazaj

KRONOTERM MED VODILNIMI V EVROPI V BOJU PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAM

Evropski okoljski urad (EOU) je opravil popis blagovnih znamk evropskih proizvajalcev ogrevalnih sistemov in njihovih ciljev k ogljični nevtralnosti. EOU...

Energetska učinkovitost1 teden nazaj

Prihaja povsem nova tehnologija oken s solarno sredico?

Na ameriški Univerzi Rice v Houstonu so raziskovalci razvili okna z luminiscentno tekočino in posebnimi solarnimi celicami, ki v celoti...

Dizajn2 tedna nazaj

Stoli Nike Zupanc razstavljeni tudi v Zagrebu

Po lanski razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so stoli, ki jih je Nika Zupanc oblikovala za...

Arhitektura2 tedna nazaj

Znova rdeča luč za gradbeno dovoljenje Bežigrajskega stadiona

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo negativno odločbo v primeru izdaje gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park. Pogoj,...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Šest izjemnih prednosti, zaradi katerih boste želeli uporabiti belo kad

V gradbeništvu oznaka BELA KAD predstavlja posebno tehnologijo izgradnje objektov brez bitumenske hidroizolacije. V TKK proizvajamo in ponujamo izdelke najvišje...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Podpisana pogodba za drugi tir, vredna več kot 224 milijonov

Drugi tir bo na odseku med Črnim Kalom in Koprom gradil Kolektor CPG v sodelovanju s turškima podjetjema. “To je...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Dunaj s prvim klimatsko-nevtralnim letališčem na stari celini

Ne samo, da je Dunaj mesto, ki je po številnih raziskavah že nekaj let na vrhu lestvice, kjer se najbolje...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Ali je gradbeništvo aktivno celo bolj kot pred Korono?

Gradbeništvo je v januarju 2021 po številu opravljenih del beležilo krepko rast! Vrednost v letošnjem januarju opravljenih gradbenih del je...

Novosti3 tedni nazaj

Posodobitev stanovanjskega zakona: kaj prinašajo spremembe?

Stanovanjski zakon oziroma njegova novela je predmet obravnave v državnem zboru, saj so spremembe nujne, celovita prenova zakona pa bi...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

Avstrija si je do leta 2030 zadala “100% zeleni cilj”

Naši severni sosedi so misijo “zelena dežela” vzeli zelo resno, saj naj bi do leta 2030 vložili kar 10 milijard...

POPULARNO