GOSPODARSTVO
150 milijonov evrov za hitrejše uvajanje obnovljivih virov
Vlada je sprejela uredbo o pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov. Gre za podzakonski akt lani sprejetega interventnega zakona, ki je med drugim prinesel podlago za spodbude za naložbe v obnovljive vire energije. Za podpore bo na voljo 150 milijonov evrov.
Pred dnevi sprejeta uredba je tako izvedbeni akt zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki je bil sprejet decembra lani in je med drugim prinesel določila za varčevanje z energijo, spodbude za naložbe v obnovljive vire energije ter omogočil pobiranje prispevkov od presežnih prihodkov energetskih družb, regulacijo cene ogrevanja in subvencioniranje nakupov peletov.
Do sprejema uredbe prihaja nekaj dni po tem, ko je Evropska komisija odobrila slovensko shemo spodbud za obnovljive vire energije. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je bil v izjavi po seji vlade zadovoljen, da je Slovenija po treh mesecih intenzivnega dialoga s Komisijo kot ena prvih članic EU dobila dovoljenje za tovrstno shemo.
Lani sprejeti evropski krizni okvir za državne pomoči je omejitve teh spodbud za članice v luči energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino močno omilil. Evropska komisija je z začasnim okvirom po Kumrovih pojasnilih članicam dovolila tudi, da pripravijo ukrepe, ki bi bili bolj ciljani.
Pomoč za investicije v nove proizvodne naprave in proizvodnjo iz obnovljivih virov energije
Do pomoči bodo upravičene investicije v nove proizvodne naprave glede na inštalirano moč in za različne tehnologije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, shranjevanje električne energije in toplote ter proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije.
Država bo tako pospeševala proizvodnjo električne energije iz sončnih, geotermalnih in tudi hidroelektrarn z inštalirano močjo do enega megavata oziroma do šest megavatov, če je naprava v 100-odstotni lasti malih ali srednjih podjetij ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ki je pravna oseba.
Za podpore bo na voljo 150 milijonov evrov, javni poziv pa bo pripravljen predvidoma v septembru. Izvajal ga bo center za podpore pri družbi Borzen, ki je operater trga z električno energijo.
Pospeševala bo tudi proizvodnjo električne energije iz vetrnih elektrarn z inštalirano močjo do enega megavata oziroma do 18 megavatov, če je elektrarna v popolni lasti mikro in malih podjetij ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
Država bo ob tem podprla še soproizvodnjo električne energije in toplote iz lesne biomase, geotermalne energije, bioplina, deponijskega plina in plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, ter proizvodnjo toplote iz lesne biomase, energije okolice, sončne in geotermalne energije, vključno s toplotnimi črpalkami.
Med projekte za podporo so lahko vključeni tudi projekti postavitve naprav za shranjevanje električne ali toplotne energije. Upravičenci za dodelitev podpor so pravne osebe, zadruge, fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in občine.
GOSPODARSTVO
Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj
Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za naslednjih deset let za ta namen predvideva do 100 milijonov evrov letno. Denar bo tako prišel iz državnega proračuna.
Sistemski vir za gradnjo javnih najemnih stanovanj bo po načrtih opredeljen od leta 2025, in sicer v državnem proračunu. “Danes že pripravljamo proračuna za leti 2025 in 2026, sredstva za ta namen so že predvidena,” je v izjavi za javnost dejal premier Robert Golob.
Obravnavo izhodišč za gradnjo javnih najemnih stanovanj sta premier Golob in minister za solidarno prihodnost, pristojen za stanovanjsko politiko, Simon Maljevac napovedala že v sredo. Iz stranke Levica pa so že sporočili, da je vlada v Posavju potrdila koncept novega zakona, s katerim bo država v naslednjih desetih letih za izgradnjo prepotrebnih javnih najemnih stanovanj zagotovila milijardo evrov.
Maljevac je v izjavi za medije pojasnil, da bo zakon med drugim opredelil, kdo so tisti, ki bodo lahko gradili javna najemna stanovanja – od zadrug, neprofitnih stanovanjskih organizacij do lokalnih skladov in republiškega stanovanjskega sklada.
“S tem smo postavili temelj nove stanovanjske politike in naš cilj je, da v teh desetih letih zgradimo 20.000 stanovanj, ki smo jih tudi obljubili,” je dejal Maljevac.
Mesec: Denarja bo dovolj
Denarja bo dovolj, da ta cilj tudi uresničijo, je prepričan minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Dogovor z ministrstvom za finance in predsednikom vlade, ki ga je danes potrdila vlada, je, da je ta milijarda evrov za stanovanja brezpogojna, je poudaril. To milijardo bo vlada po ministrovih besedah zagotovila iz proračuna, če ne bo drugega vira.
Kot je poudaril Mesec, sta od nastopa trenutne vlade in do današnjega dne minili dve leti trdega dela in pogajanj. Z danes potrjenimi izhodišči so postavili temeljni kamen za prenos avstrijskega modela stanovanjske gradnje v Slovenijo.
Ljubosumni pogled čez severno mejo
“Dolgo smo čez severno mejo gledali z ljubosumjem, se čudili, kako so lahko stanovanja v Gradcu skoraj pol cenejša kot stanovanja v Ljubljani. Odgovor je vedno bil, ker imajo tam že 100 let postavljeno stanovanjsko politiko,” je poudaril Mesec in dodal, da so tako stanovanjsko politiko z današnjim dnem začeli postavljati tudi v Sloveniji.
Pravica do primernega stanovanja je v Sloveniji vpisana v ustavo in zapisano je tudi, da to pravico zagotavlja država, je dejala koordinatorka Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko ter opozorila, da se v 30 letih na tem področju ni zgodilo prav nič.
Kot je poudarila, so zelo veseli in ponosni, da so v prvi vladi, ki je “vzela stvari resno”. “Smo na prelomnem trenutku in tudi naprej se bo na tem delalo. Prepričana sem, da bodo naši cilji uresničeni,” je povedala Asta Vrečko.
GOSPODARSTVO
Kakšne bodo hiše za poplavljence: na izbiro 12 rešitev
Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor na natečaju izbralo 12 arhitekturnih rešitev, med katerimi bodo lahko izbirali upravičenci do nadomestitvenih gradenj zaradi v lanskih ujmah uničenih hiš. Pet rešitev je iz kategorije eno- in dvostanovanjskih stavb, tri so za dvojčke, štiri pa za vrstne hiše.
Na natečaj je prispelo 21 elaboratov, v katerih je bilo 58 arhitekturnih rešitev. Natečajna komisija je med njimi izbrala 12 rešitev, so danes sporočili z ministrstva. “Za razpis natečaja smo se na Ministrstvu za solidarno prihodnost odločili, ker je v okviru popoplavne obnove in razvoja treba ljudem omogočiti možnost izbire bivanja tudi v sodobnih, manjših tipologijah dvojčkov, dvostanovanjskih in vrstnih hiš, ki so bolj trajnostne ter hkrati cenovno dostopnejše.”
“Z natečajno zasnovo smo želeli vplivati tudi na izbiro arhitekturnih tipologij, s čimer se bo ob boljšem vključevanju zgrajenih stavb v lokalno okolje izboljšala tudi trajnostna raba prostora. Z racionalno zamejitvijo velikosti uporabne bivalne površine smo naslovili tudi okoljski vpliv graditve nadomestitvenih stanovanjskih objektov,” so zapisali.
Natečajne rešitve so predstavljene na spletnih straneh zbornice za arhitekturo in prostor, najprimernejše pa bodo kmalu predstavili tudi v posebnem spletnem katalogu, so napovedali na ministrstvu.
V natečajnih pogojih so določili enostanovanjsko hišo, dvostanovanjsko hišo, dvojček in vrstno hišo. Stavbe, pri katerih je bila predvidena velikost uporabne bivalne površine od 90 do 122 kvadratnih metrov, so morale biti načrtovane tako, da jih bodo lahko ljudje po vselitvi s preprostimi posegi nadgradili in prilagodili svojim potrebam.
Kot so napovedali februarja ob objavi natečaja, bodo na podlagi odločitve razpisne komisije začeli izvajati javna naročila, v vmesnem času pa bodo za gradnjo nadomestitvenih objektov po potrebi razvijali nove prostorske izvedbene akte, ki bodo omogočali umeščanje v prostor. Pri umeščanju v prostor in izbiri lokacij bodo upoštevali načela trajnostnega upravljanja prostora.
Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti, imajo sicer na voljo štiri možnosti: da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki je že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo.
GOSPODARSTVO
Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje
Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.
Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.
Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.
Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.
Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.
Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.
Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.
Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
TRAJNOST1 mesec nazaj
Kako v enem letu zmanjšati stroške in povečati dodano vrednost na zaposlenega?
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik
-
Dizajn1 mesec nazaj
Nagrada Red Dot za Geberit AquaClean Alba
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Neuspešen razpis MK postavlja vprašanje -kdaj bo končana obnova gradu Turjak?
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«
-
EKOLOGIJA1 mesec nazaj
Nov predlog zakona ministrstva za naravne vire in prostor: pitna voda za vse