V okviru prehoda na obnovljive vire energije Slovenija do začetka poletja napoveduje tri nove razpise, ki bodo usmerjeni v elektrifikacijo in razogljičenje. Med najzanimivejšimi novostmi je razpis za samostojno naložbo v hranilnik električne energije, ne glede na vir napajanja.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer poudarja, da mora biti zeleni prehod dostopen in konkurenčen: »Elektrificiralo se bo vse, kar se danes še ni.« Cilj Slovenije je do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 55 % v primerjavi z letom 2005.

Trije ključni razpisi

Po navedbah Klemna Koširja z ministrstva bodo razpisi razdeljeni na tri sklope:

• 51 milijonov evrov za prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja (sofinancirano iz kohezijskih sredstev),
• 63 milijonov evrov za naložbe v sončne in vetrne elektrarne za gospodarstvo (predvsem v vzhodni kohezijski regiji),
• poseben razpis za hranilnike, kjer bo možno kandidirati izključno za hranilnik – brez obveznosti postavitve dodatnih naprav za pridobivanje energije iz OVE.

Spodbude za energetske skupnosti in večjo varnost projektov

Vlasta Krmelj iz Evropske zveze agencij in regij za energijo in okolje opozarja na potrebo po bolj ciljno usmerjenih subvencijah, ki spodbujajo sodobne in učinkovite rešitve. Po njenem mnenju bi bilo smiselno dodatno podpreti energetske skupnosti ter zagotoviti državne garancije za bolj tvegane naložbe, zlasti tam, kjer ni jasnosti glede dolgoročne vzdržnosti pogodb za dobavo zelene energije.

Državna podpora bi v takih primerih lahko igrala ključno vlogo in pospešila izvedbo ambicioznih trajnostnih projektov, ki bi sicer ostali nerealizirani.

Prebivalci Haloz, ki nasprotujejo postavitvi petih vetrnih elektrarn, so se združili v civilno iniciativo. Zdaj so se jim pridružili še župani haloških občin Podlehnik, Majšperk, Videm, Cirkulane in Zavrč. Ti odločno nasprotujejo umestitvi vetrnih elektrarn na območju Loga v občinah Žetale in Rogatec. Kot poudarjajo, bi umestitev vetrnih elektrarn v okolje, ki je izjemno občutljivo, naravno in turistično dragoceno, imela trajne negativne posledice za celotne Haloze.

Župani tudi menijo, da bi vetrnice prinesle trajno vizualno degradacijo krajine Haloz. Opozorili so, da bi postavitev petih vetrnih agregatov višine do 220 metrov pomenilo drastičen poseg v značilno krajino Haloz. Gre za območje neokrnjene narave z razgibanimi griči, gozdovi in vinogradi, ki bi bilo zaradi izjemne vidnosti nepovratno prizadeto.

Vetrnice bi po njihovih besedah tudi zmanjšale turistični potencial Haloz, saj z vizualnimi in zvočnimi vplivi prinašajo izgubo ključnih konkurenčnih prednosti za razvoj zelenega turizma.

Zavarovan gozd Belinovec in Donačka gora

Župani so poudarili, da načrtovana postavitev vetrnic poteka v neposredni bližini zavarovanega gozda Belinovec in Donačke gore, ki sodita v območje visoke naravovarstvene vrednosti. To pomeni nedopusten poseg v okolje, kjer bi morala prevladovati skrb za naravo, in ne industrijski objekti.

“Načrtovana investicija v višini 55 milijonov evrov predstavlja izjemno visok strošek, ob tem pa se pojavljajo resni dvomi o energetski učinkovitosti projekta. Na območju Loga oz. Maceljske gore vetrni potencial ni posebej izrazit. Zato obstaja utemeljen dvom, da je na tej lokaciji sploh dovolj vetra, da bi bila investicija energetsko in ekonomski smiselna,” so zapisali v Občini Podlehnik.

Družba DEM iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne načrtuje postavitev petih vetrnih agregatov na grebenu Maclja – treh na območju občine Rogatec in dveh v občini Žetale. Skupna nazivna moč vseh agregatov naj bi bila do 35 megavatov, kar bo letno zagotovilo več kot 60 gigavatnih ur električne energije.

Ob obali Normandije naj bi zrasla farma najmočnejših podvodnih turbin na svetu. Eden prvih komercialnih pilotnih projektov, ki izkorišča energijo plimovanja v Franciji, NH1, naj bi na tisoče domačinov oskrboval s čisto ‘modro’ energijo.

Projekt podvodnih turbin v Franciji bo s štirimi turbinami izkoristil potencial najmočnejšega toka plimovanja v Evropi kot vir obnovljive energije, poroča Euronews.  Zeleni projekt financira sklad za inovacije Evropske unije.  Podvodna tovarna čiste energije bo zrasla tri kilometre zahodno od obale Cap de la Hague. Elektriko naj bi začela dobavljati do leta 2028. Podvodne turbine, ki se trenutno gradijo v pristaniškem mestu Cherbourg, bodo imele premer rotorja 24 metrov in zmogljivost 3 megavatov.  Četverica z močjo 12 MW bo dobavila 34 GWh energije na leto – dovolj za potrebe 15.000 lokalnih prebivalcev, poroča Euronews.

Kako bodo plimske turbine vplivale na morsko okolje?

Projekt bo nameščen na globini najmanj 38 metrov. V podjetju zagotavljajo, da njegova pilotna podmorska farma ne bo predstavljala nevarnosti za plovbo ali pomorsko varnost in bo delovala ob upoštevanju morskega življenja.  Študije na terenu kažejo celo na vrnitev rib in morske megafavne na obstoječa projektna mesta, poudarja. Projekt MeyGen ob obali Škotske na primer nakazuje, da so temelji turbin in povezovalni kabli lahko naselitveni prostori za vrste. 

Glede na druge študije so ravni zvočnega tlaka plimskih turbin bistveno nižje od pragov motenj morskega življenja. S projektom naj bi prihranili kar 57.878 ton ekvivalenta CO2 pri emisijah toplogrednih plinov, še poroča Euronews. 

Kaj je energija plimovanja?

Energija plimovanja je vir obnovljive energije, ki je posledica periodičnega gibanja morja in oceanov zaradi plimovanja. Plimovanje je periodično odzivanje vodovja (pa tudi trdne zemeljske skorje in ozračja) na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili Lune in Sonca. Ker so te anomalije v zemeljski skorji in ozračju zelo majhne, so običajno zanemarjene. Nasprotno pa je plimovanje morja in oceanov zelo pomembno, tudi zaradi energije plimovanja. Menjava med plimo in oseko se zgodi dvakrat na dan. Plime in oseke so naravni pojavi, ki jih povzročajo gravitacijske sile, ki delujejo med Luno, Zemljo in Soncem. Energija plimovanja temelji na razliki v višini gladine morja med plimo in oseko. 

Ta razlika ustvarja stalen pretok vode, ki se lahko uporablja za pogon turbin in proizvodnjo električne energije. Za razliko od drugih obnovljivih virov energije, kot sta sonce ali veter, je energija plimovanja predvidljiva in stalna. Na globalnem nivoju so območja z izrazitimi plimnimi razlikami najbolj primerna za izkoriščanje plimne energije. 

V Jadranskem morju so plime in oseke manj izrazite, kar omejuje potencial za plimno energijo, vendar so še vedno prisotne in pomembne za lokalne ekosisteme. Vodovje (zlasti morja in oceani, pa tudi večji vodotoki, veletoki) se periodično odziva na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili Lune in Sonca na naš planet. Ta sila deformira vodna telesa, pojavi se plimovanje. 

Energija plimovanja izkorišča ta nihanja vode za pridobivanje energije. Objekti na območju plimovanja so podobni hidroelektrarnam, prilagojenim morskemu okolju. Z izgradnjo enega ali več podpornih sten (jezov) za ustvarjanje umetne razlike v nivoju vode se voda ujame skozi polnilne kanale, ko nastopi plima. Poplavljena zapornica je v dvignjenem položaju glede na naravno gladino vode, ko začne plima upadati. Na tej točki se odprejo kanalska vrata, ki omogočajo pretok vode skozi turbine. Lopatice turbin se začnejo vrteti in poganjajo generator, ki proizvaja elektriko, je pojasnjeno na spletnih straneh Borzena.