EKOLOGIJA
Neverjetno, a resnično: ob slovenskih cestah nabranih kar 145 kilogramov odpadkov

Vsak tretji kos odpadkov ob slovenskih cestah bi lahko preprečili s kavcijskim sistemom, razkriva sveža študija Ekologov brez meja.
Ekologi brez meja so nedavno izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov odpadkov. Kar slabo tretjino (32,1 %) pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice.
Od 2967 kosov, pobranih na 19 odsekih regionalnih in lokalnih cest, so med odpadki plastenke, pločevinke in steklenice predstavljale 32,1 % vseh odpadkov. Če upoštevamo še avtoceste, kjer so pregledali le počivališča, je odstotek 16,2 %.
Plastenke, steklenice in pločevinke skoraj polovica odpada ob lokalnih cestah
Zaradi specifičnosti avtocestnih postajališč (pregledovanje vsebine košev za odpadke, dnevno čiščenje lokacij) je bilo tam opaziti večji odstotek drugih odpadkov. Odstotek plastenk, pločevink in steklenic, izračunan glede na težo odpadkov, je še višji: 45,1 % na lokalnih in regionalnih cestah oziroma 35,4 % na vseh odsekih.
»Smetenje škodi vsem: okolju, našemu zdravju in denarnicam, zato poskrbimo za pravilno odlaganje odpadkov. Podatki iz drugih evropskih držav so jasni: samo s pomočjo kavcijskega sistema lahko dosežemo najvišje stopnje ločeno zbranih odpadkov (čez 90 %) in kar je še pomembneje: preprečimo uhajanje odpadkov v okolje, kjer privabljajo nove. Če želimo doseči cilje iz SUP direktive, je čimprejšnja uvedba kavcijskega sistema edina pot.« Barbara Kirn, vodja raziskave
Znotraj kategorije odpadkov, ki jih pokriva kavcijski sistem, je bilo največ pločevink (78,5 %), sledile so plastenke (22,6 %) (računano glede na kose odpadkov). Deleži glede na težo odpadkov so bili precej enakomerni.
Delež odpadkov, ki jih z ukrepi pokriva SUP uredba, je bil ob cestah 52,4 % (po kosih) oziroma 50,6 % (po teži). Na počivališčih, kjer so našli velike količine lončkov za kavo,
pa 46,1 % oz. 38,5 %. Tako je skoraj vsak drugi odpadek že vsaj delno naslovljen z zakonodajo, ukrepi pa se še ne poznajo.

Kako je potekala raziskava?
Ekologi brez meja so pobiranje odpadkov izvedli novembra in decembra 2022. V raziskavo so vključili pet odsekov na avtocestah, sedem kilometrskih odsekov na regionalnih cestah ter dvanajst kilometrskih odsekov na občinskih cestah po vsej Sloveniji.
Pri izboru odsekov na regionalnih cestah in avtocestnih postajališč so se posvetovali z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo ter Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji. Raziskavo bodo na istih odsekih ponovili po uvedbi kavcijskega sistema v Sloveniji.
Barbara Kirn, vodja raziskave, je ob tem povedala: »Smetenje škodi vsem: okolju, našemu zdravju in denarnicam, zato poskrbimo za pravilno odlaganje odpadkov. Podatki iz drugih evropskih držav so jasni: samo s pomočjo kavcijskega sistema lahko dosežemo najvišje stopnje ločeno zbranih odpadkov (čez 90 %) in kar je še pomembneje: preprečimo uhajanje odpadkov v okolje, kjer privabljajo nove. Če želimo doseči cilje iz SUP direktive, je čimprejšnja uvedba kavcijskega sistema edina pot.«
Vas zanima več o raziskavi? Izsledke raziskave najdete tukaj.
DOGODKI
3. slovenski kongres o vodah: Nujnost interdisciplinarnega upravljanja voda

Na Ptuju je pretekli konec tedna potekal 3. slovenski kongres o vodah, na katerem je okoli 200 strokovnjakov prvi dan spremljalo poglobljene razprave o poplavah, sušah, rabi vode ter prostorskem načrtovanju, drugi dan pa o stanju, varstvu in biodiverziteti voda.

Na odprtju je prisotne v imenu organizatorjev, 23 nevladnih strokovnih društev in združenj, ki se ukvarjajo z različnimi aspekti varstva, urejanja in rabe voda, najprej pozdravila dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije, uvodne nagovore pa sta v imenu ministrstva za naravne vire in prostor prispevali državna sekretarka iz kabineta predsednika vlade Maša Kociper in direktorica direkcije za vode mag. Neža Kodre. V nadaljevanju sta prisotne nagovorila še mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, in mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave. Ker so Slovenijo v zadnjih letih pretresli izredni dogodki, ki kažejo na pomemben vpliv podnebnih sprememb, je nujna interdisciplinarnost upravljanja voda, ki vključuje povezovanje predstavnikov različnih strok, organizacij in interesnih skupin, da bi ob tesnem sodelovanju z odločevalci na tem področju uspešno kreirali celostne in dolgoročne rešitve.
Osrednje teme dvodnevnega kongresa, ki se osredotočajo narabo vode, poseganje v vodni in obvodni prostor, stanje vodnih in morskih ekosistemov ter biotsko raznovrstnost, tako že na široko odpirajo strokovno razpravo o ključnih vprašanjih upravljanja voda. Glavni poudarek kongresa se odraža v povezovanju različnih strokovnih znanj, v medresorskem sodelovanju, vključevanju deležnikov in vpetosti upravljanja slovenskih voda v mednarodni strokovni in politični prostor.


Maša Kociper, ki je udeležence pozdravila v imenu ministrice mag. Alenke Bratušek, je organizacijo tovrstnih srečanj toplo pozdravila, saj v času izvajanja zahtevne sanacije po poplavah ponujajo odprto izmenjavo mnenj predstavnikov različnih strok. Pojasnila je, da vlada poleg številnih drugih ukrepov pripravlja tudi spremembe poplavne uredbe, s katero namerava zaostriti pogoje umeščanja nekaterih objektov v prostor, ter izpostavila, da bo obnova ob prizadevanjih za zmanjševanje poplavne ogroženosti v prihodnje temeljila na vključevanju vseh akterjev, torej na sodelovanju z občinami, regijami, prebivalci, strokovnjaki in nevladniki, saj brez tega ni mogoče zagotoviti učinkovitega in uspešnega upravljanja voda.
Da kongres naslavlja zelo aktualne in relevantne teme, s katerimi se trenutno soočamo in ki bodo pomembne tudi pri oblikovanju prihodnjih pristopov k upravljanju voda, je v nadaljevanju navedla mag. Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode, in opozorila, da bodo v luči podnebnih sprememb izredni dogodki, kot so poplave in suše, vedno pogostejši in tudi bolj intenzivni. Poudarila je, da si na DRSV že zdaj ob aktivnem sodelovanju z različnimi sektorji pri obnovi prizadevajo najti kompromise ter skupne rešitve, ter izpostavila, da jih čakajo pomembne odločitve o upravljanju voda na področju načrtovanja nadaljnjih investicij, urejanja vodotokov in upravljanja s prostorom.
Mag. Črtomir Remec je kot predsednik IZS izpostavil poslanstvo zbornice, strateško usmerjeno v varno, zeleno in digitalno gradnjo ter opozoril na nujno spremembo pristopa do dovoljevanja gradenj na poplavnih območjih. Kot direktor Stanovanjskega sklada je še navedel, da je bilo ob avgustovski ujmi hudo poplavljenih 8.000 stanovanjskih stavb, od plazov ogroženih pa je od 700 do 800 objektov, ter pojasnil, da se trudijo na poplavnih območjih prebivalcem čim hitreje zagotoviti bivanjske kapacitete.
Da pri urejanju in upravljanju voda ni pomemben le inženirski vidik, temveč tudi varstvo narave ter iskanje harmonije med njima, je v svojem nagovoru opozoril direktor ZRSVN mag. Teo Hrvoje Oršanič. Kot samostojna ter neodvisna institucija si v tem javnem zavodu prizadevajo za naravne vrednote in biotsko raznolikost, pri tem pa se zavedajo, da nas čaka nepredvidljivo obdobje, na katerega se moramo pripraviti. Izpostavil je problematiko preteklega neustreznega prostorskega načrtovanja in opozoril na napake, ki jih v bodoče ne smemo ponoviti. Izpostavil je nujnost celovitosti in ne parcialnosti pri upravljanju vodotokov, na dilemo »sonaravne rešitve ali beton«, na pretirano interventno poseganje v prostor in na nujnost boljšega medsektorskega sodelovanja, zlasti na področju prostorskega razvoja.

Z vodami se ukvarja veliko strokovnjakov različnih profilov, od inženirske in naravoslovno tehnične do družboslovne, politološke in sociološke sfere, vsi pa stremijo k temu, da bi bila sanacija po poplavah čim bolj uspešna in dolgoročna. Prvi dan kongresa so udeleženci spremljali razmišljanja 7 vabljenih predavateljev na temo poplav, suš, rabe vode ter prostorskega načrtovanja, ter prisluhnili kratkim prispevkom 24 avtorjev, ki so se osredotočili na različne aspekte kompleksne problematike upravljanja voda. Predavanja so zatem dopolnili še z dvema zanimivima okroglima mizama na temi »Vodna in okoljska infrastruktura – ko rešitev postane problem« in »Vloga zadrževalnikov in zadrževanja vode za trajnostni razvoj in krepitev družbene odpornosti«, na katerih so sodelovali vidni slovenski strokovnjaki, gospodarstveniki ter predstavniki znanstvene in akademske sfere.
Njihove ugotovitve kažejo, da potrebujemo celovite in dolgoročne vodnogospodarske načrte urejanja oz. upravljanja voda, ki poleg nove rabe voda in vodnih površin ter varstva vodnega okolja za nadaljnji razvoj vključujejo tudi ureditve z obvladovanjem škodnega potenciala, kar pomeni, da bi z manj popustljivosti pri prostorskem načrtovanju in uresničevanju uredb za večjo poplavno varnost morali občutno zmanjšati našo ranljivost. Ključni vprašanji sta kako delovati, da bi te škode zmanjšali, in kako s premišljenimi rešitvami zagotoviti dolgoročnost, da bi se ob spremenjenih podnebnih spremembah lahko bolje odzivali na pojave, ki se vedno pogosteje pojavljajo. Tu sta še urejanje hudournikov in obvladovanje plazov, kar je bilo do sedaj preveč zanemarjeno, ter varovanje naselij, ki so na dnu dolin ali na sotočjih hudourniških in večjih rek. Ne novi zakoni, rešila naj bi nas boljša pripravljenost na te dogodke, ki jih moramo znati predvideti in se odzvati tako, da v čim večji meri ublažimo posledice in škodo. Učiti se moramo na primerih in na osnovi interdisciplinarnih analiz pripraviti ustrezne načrte zaščite. Marsikatero nevšečnost je mogoče ublažiti že s preventivnimi ukrepi, od ozaveščanja, izobraževanja, modeliranja do dolgoročnega načrtovanja upravljanja voda. Preventivne ukrepe lahko štejemo tudi med ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe, k tem pa sodijo še večnamenski zadrževalniki in orodja za boljše upravljanje z vodo v prihodnje, ki so bila že razvita v okviru številnih projektov. Stroka je enotna, da so za dolgoročno trajnostno upravljanje vseh voda in za prilagajanje na nove ekstreme potrebni podrobni načrti upravljanja voda oz. upravljanje voda po posameznih porečjih, kot je na primer reka Savinja.
Drugi dan so na kongresu obravnavali še tematiko o stanju, varstvu in biodiverziteti voda, o kateri so svoja spoznanja z udeleženci delili 3 vabljeni predavatelji in 26 avtorjev kratkih prispevkov. Govora je bilo o ekološkem stanju voda, izzivih in perspektivah upravljanja in vladovanja podzemnih voda v Sloveniji ter sonaravnega urejanja voda. V kratkih prispevkih so bile glede na nedavno objavo novih načrtov upravljanja voda v ospredju teme, kot so pitna voda, v kateri zaznavajo vsebnost mikroplastike in gliv, obravnava kopalnih voda, izvajanje meritev na celinskih in morskih vodah, pa tudi prispevki o inovativnih in praktičnih rešitvah, kot so uporaba odvečnih rečnih sedimentov v gradbeništvu, sonaravnih načinih zaščite voda (grajenih ekosistemih) in preprečevanje degradacije vodotokov (odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst). O tem so poglobljeno spregovorili tudi na okrogli mizi z naslovom »Vodonosniki – vodni viri in ekosistemi«.


V zadnjem sklopu »Celovite rešitve, interdisciplinarnost in sodelovanje v mednarodnem prostoru« sta bili na vrsti dve predavanji, ki sta izpostavili potrebo po spremembi načina upravljanja voda – prvo na temo o širših družbenih vidikih upravljanja voda, drugo pa o vlogi civilne družbe v postopkih upravljanja in poseganja v vode, ki vsled veljavnih zakonskih rešitev vodijo v konflikte, saj je civilna družba k sodelovanju povabljena šele v zaključnih fazah projektov ali oblikovanja strateških pristopov. S kratkimi prispevki je na kongresu sodelovalo še 22 avtorjev.

Organizatorji so pozno popoldne v sklepnem delu predstavili še zaključke kongresa, podrobnejše informacije o vsebinah predavanj ter okroglih miz pa bodo po dogodku objavili tudi na spletni strani www.kongresvode.si.
Fotografije: Črtomir Goznik
EKOLOGIJA
Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!

V sodobnem svetu, kjer trajnost postaja nujna in potrebna ter se odgovornost do okolja prebuja bolj kot kadar koli prej, se postavlja ključno vprašanje: kako lahko eleganco svojega doma združimo s premišljenim ravnanjem z biološkimi odpadki?
Poglobimo se v dejstva – vsako leto se v Sloveniji nabere neverjetnih 328.000 ton bioloških odpadkov, kar pomeni približno 140 kilogramov smeti na prebivalca. To ni le breme za naše okolje, temveč tudi izvor toplogrednih plinov, ki so kar 25-krat močnejši od ogljikovega dioksida. A ne pozabimo, da ti odpadki nosijo tudi potencial, ki ga lahko izkoristimo v svojo korist. Oglejmo si, kaj nam ponujata Organko Daily in Bokashi Organko.


Spoznajte trajnostnega junaka med koši za biološke odpadke – Organko Daily, ki je prejel tudi prestižno nagrado Red Dot za oblikovanje. Tukaj se kreativnost, eleganca in funkcionalnost združijo v izjemni 3,3-litrski posodi, narejeni iz 90 odstotkov reciklirane potrošniške plastike, kamor lahko enostavno odlagate biološke odpadke. Ta inovativna posoda presega meje običajnega s čistimi linijami, preprosto uporabo in sodobno estetiko. Njena vsestranskost je osupljiva: omogoča vam opustitev plastičnih vrečk, preprosto izpraznjenje v rjav zabojnik ali celo neposredno dodajanje v Bokashi Organko kompostnik, če želite narediti dodaten korak v trajnostno prihodnost.
Kompostniki Bokashi Organko so v nasprotju z ustaljenim prepričanjem, da so ostanki hrane samo obremenjujoči odpadki. Nasprotno, ti ostanki so neprecenljiv vir za novo življenje! Z dodatkom mikroorganizmov ustvarite odlično osnovo za izjemno kompostiranje in obenem pridobite dragoceno fermentacijsko tekočino. Uporabite kompost za nego zunanjih zelenic, sadnih dreves ali gredic; naravno in hranilno bogato tekočino pa lahko uporabite tudi za zalivanje sobnih rastlin. V dobi, ko se trudimo ustvariti razkošne vrtove, cvetoče notranje rastline in zagotoviti celovito visokokakovostno oskrbo, postanejo prednosti takšne uporabe organskih odpadkov več kot očitne.


Organko Daily in Bokashi Organko sta več kot le izdelka – sta simbola vaše predanosti do narave in odločenosti, da ustvarite pozitiven vpliv na svet okoli sebe. Z njima bo vaša kuhinja postala navdih za druge, saj boste s ponosom delili svojo pot trajnostne preobrazbe.

EKOLOGIJA
Opazovanje biotske raznovrstnost tudi s sateliti

Spremembe življenja na Zemlji pomagajo spremljati tudi NASINI sateliti – kako jim to uspeva?
Da igrajo podnebne spremembe vse večjo vlogo pri globalnem upadu biotske raznovrstnosti – raznolikosti življenja na Zemlji, že vemo, toda marsikdaj se nam pojavi vprašanje, kako lahko znanstveniki to sploh zaznajo. Eden od načinov je uporaba satelitov ter podatkov, ki jih ti zberejo.
Tako so prav NASINI sateliti zaznali, da se je občutno zmanjšalo število ptic, kar lahko zaznamo tudi v svoji okolici – se tudi vam dozdeva, da je ptičjega žvrgolenja vse manj? Študija iz leta 2019, ki jo je izvedel Laboratorij za ornitologijo na univerzi Cornell, je ocenila, da so v Severni Ameriki izgubili približno 3 milijarde divjih ptic, kar je 29 % manj kot leta 1970. Glavni vzrok za to so človekove aktivnosti.
Toda prizadete niso le ptice … Poročilo Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti ocenjuje, da je ogroženih približno en milijon rastlinskih in živalskih vrst. Na biodiverziteto ter naravno ravnovesje življenja na Zemlji vpliva več dejavnikov, vsem pa je skupno nekaj – človeška aktivnost.
To vključuje izgubo habitatov zaradi krčenja gozdov, sprememb rabe zemljišč in podnebnih sprememb. Naraščajoče globalne temperature, bolj kisli oceani in ekstremni vremenski dogodki – od vročinskih valov in suš do poplav in požarov – hitro spreminjajo globalne ekosisteme. Večji organizmi običajno potrebujejo tisoče do milijone let, da se prilagodijo novim podnebjem, zato je trenutno hitro spreminjanje Zemljinega podnebja pravi pekel.
Kako torej biotsko raznovrstnost spremlja NASA?
NASA sodeluje s partnerji po vsem svetu ter v skoraj realnem času, povezuje satelitske podatke z meritvami na terenu. S pomočjo teh meritev znanstveniki hitro ugotavljajo, kaj se dogaja in kakšen vpliv ima na planet.
Sateliti že desetletja spremljajo spremembe življenja na Zemlji. Satelitski podatki, kot na primer podatki iz programa Landsat in drugih satelitov, skupaj z zemeljskimi podatki, pomagajo znanstvenikom ustvariti celovitejšo sliko tega, kaj se dogaja na planetu in zakaj.

Kako torej vemo, kaj se dogaja z življenjem na Zemlji?
NASA sateliti igrajo ključno vlogo pri zbiranju podatkov o biotski raznovrstnosti iz daljave, pogosto iz orbite. To je tisto, kar imenujemo oddaljeno zaznavanje. Satelitski posnetki, ki se združujejo z zračnimi in terenskimi podatki, pomagajo prikazati, kje rastline in živali živijo in uspevajo v določenem času, kar omogoča dolgoročno sledenje sprememb.
Nova tehnologija oddaljenega zaznavanja lahko pomaga razširiti naš pogled na okolje in uvid v to, kako se spreminja. To vključuje napredovanje satelitov za zbiranje hiperspektralnih podatkov, ki identificirajo sestavo predmeta ali organizma na podlagi njegove interakcije z svetlobo.
S pomočjo podatkov znanstveniki lahko pomagajo ugotoviti, kako okoljske spremembe vplivajo na različne vrste rastlin v ekosistemih. Ta nova spoznanja lahko dopolnijo manjkajoče informacije o tem, kako se ekosistemi spreminjajo zaradi človekovih dejavnosti, zlasti na oddaljenih in težko dostopnih območjih, ter tako zagotavljajo bolj celovito globalno sliko.
-
DOGODKI1 mesec nazaj
Razstava “Zrno zlata” Mete Grgurevič na ogled v KiBeli
-
Dizajn1 mesec nazaj
Učinek nočne svetlobe
-
Dizajn2 meseca nazaj
21. Mesec oblikovanja v Ljubljani z raznovrstnimi razstavno-sejemskimi dogodki
-
DOGODKI1 mesec nazaj
3. slovenski kongres o vodah: Nujnost interdisciplinarnega upravljanja voda
-
DOGODKI2 meseca nazaj
TOPDOM z novo poslovalnico tudi v Brežicah
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Narobe svet: na Siciliji zaradi visokih temperatur in možnosti požarov zapirajo šole
-
ZANIMIVOSTI1 mesec nazaj
Sesalnik, ki ga absolutno nič ne vrže s tira
-
Dizajn3 tedni nazaj
Mojci Turk priznanje za življenjsko delo s strani društva oblikovalcev Slovenije