EKOLOGIJA
Neverjetno, a resnično: ob slovenskih cestah nabranih kar 145 kilogramov odpadkov

Vsak tretji kos odpadkov ob slovenskih cestah bi lahko preprečili s kavcijskim sistemom, razkriva sveža študija Ekologov brez meja.
Ekologi brez meja so nedavno izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Na 24 izbranih odsekih cest so skupaj pobrali 8713 kosov odpadkov oziroma skoraj 145 kilogramov odpadkov. Kar slabo tretjino (32,1 %) pobranih odpadkov so predstavljali odpadki, ki bi jih lahko preprečil kavcijski sistem: plastenke, pločevinke in steklenice.
Od 2967 kosov, pobranih na 19 odsekih regionalnih in lokalnih cest, so med odpadki plastenke, pločevinke in steklenice predstavljale 32,1 % vseh odpadkov. Če upoštevamo še avtoceste, kjer so pregledali le počivališča, je odstotek 16,2 %.
Plastenke, steklenice in pločevinke skoraj polovica odpada ob lokalnih cestah
Zaradi specifičnosti avtocestnih postajališč (pregledovanje vsebine košev za odpadke, dnevno čiščenje lokacij) je bilo tam opaziti večji odstotek drugih odpadkov. Odstotek plastenk, pločevink in steklenic, izračunan glede na težo odpadkov, je še višji: 45,1 % na lokalnih in regionalnih cestah oziroma 35,4 % na vseh odsekih.
»Smetenje škodi vsem: okolju, našemu zdravju in denarnicam, zato poskrbimo za pravilno odlaganje odpadkov. Podatki iz drugih evropskih držav so jasni: samo s pomočjo kavcijskega sistema lahko dosežemo najvišje stopnje ločeno zbranih odpadkov (čez 90 %) in kar je še pomembneje: preprečimo uhajanje odpadkov v okolje, kjer privabljajo nove. Če želimo doseči cilje iz SUP direktive, je čimprejšnja uvedba kavcijskega sistema edina pot.« Barbara Kirn, vodja raziskave
Znotraj kategorije odpadkov, ki jih pokriva kavcijski sistem, je bilo največ pločevink (78,5 %), sledile so plastenke (22,6 %) (računano glede na kose odpadkov). Deleži glede na težo odpadkov so bili precej enakomerni.
Delež odpadkov, ki jih z ukrepi pokriva SUP uredba, je bil ob cestah 52,4 % (po kosih) oziroma 50,6 % (po teži). Na počivališčih, kjer so našli velike količine lončkov za kavo,
pa 46,1 % oz. 38,5 %. Tako je skoraj vsak drugi odpadek že vsaj delno naslovljen z zakonodajo, ukrepi pa se še ne poznajo.

Kako je potekala raziskava?
Ekologi brez meja so pobiranje odpadkov izvedli novembra in decembra 2022. V raziskavo so vključili pet odsekov na avtocestah, sedem kilometrskih odsekov na regionalnih cestah ter dvanajst kilometrskih odsekov na občinskih cestah po vsej Sloveniji.
Pri izboru odsekov na regionalnih cestah in avtocestnih postajališč so se posvetovali z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo ter Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji. Raziskavo bodo na istih odsekih ponovili po uvedbi kavcijskega sistema v Sloveniji.
Barbara Kirn, vodja raziskave, je ob tem povedala: »Smetenje škodi vsem: okolju, našemu zdravju in denarnicam, zato poskrbimo za pravilno odlaganje odpadkov. Podatki iz drugih evropskih držav so jasni: samo s pomočjo kavcijskega sistema lahko dosežemo najvišje stopnje ločeno zbranih odpadkov (čez 90 %) in kar je še pomembneje: preprečimo uhajanje odpadkov v okolje, kjer privabljajo nove. Če želimo doseči cilje iz SUP direktive, je čimprejšnja uvedba kavcijskega sistema edina pot.«
Vas zanima več o raziskavi? Izsledke raziskave najdete tukaj.
EKOLOGIJA
Za pravilno odlaganje azbestnih plošč v Mariboru bo delno finančno pokrila tamkajšnja občina

Mestna občina Maribor bo objavila razpis za subvencioniranje stroškov odlaganja azbestnih plošč, s čimer želi spodbuditi občane k zamenjavi azbestnih kritin in pravilnemu odlaganju tega nevarnega odpadka.
Ideja je vzniknila med pripravami na letošnjo spomladansko čistilno akcijo. “Želja je, da ravnamo odgovorno s tem, da pristopimo nasproti občanom in zagotovimo subvencioniranje pri predaji teh odpadkov, ki na žalost dostikrat pristanejo v gozdovih oziroma na kakšnih drugih površinah, ki za to seveda niso primerne,” je povedal Andraž Mlaker iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor.
Na razpis, ki naj bi ga objavili takoj po potrditvi v mestnem svetu (predvidoma danes, 5. maja), se bodo lahko prijavili občani Mestne občine Maribor, ki so lastniki ali solastniki objekta v tej občini s kritino iz azbestcementa.

“Načrtovano je, da bomo v tem spomladanskem roku iz mestnega proračuna za ta namen zagotovili 20.000 evrov. Če se bo pokazalo, da bi bilo treba zagotoviti še več sredstev, bomo to storili v jesenskem času in ponovili razpis,” je pojasnil Mlaker.
Občina bi po predlogu pravilnika pokrila celoten strošek odlaganja azbestnih plošč, pri čemer je najvišji možni znesek subvencije za posameznika tisoč evrov.
Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. V okolju je še veliko različnih azbestnih materialov, predvsem gradbenih in izolacijskih, čeprav je od prepovedi proizvodnje in prodaje azbesta v Sloveniji minilo več kot 20 let.
EKOLOGIJA
Kaj se dogaja z vodo v ljubljanskem Maximarketu?

Priljubljena ljubljanska kavarna v središču Ljubljane je zaradi neustrezne vode še vedno zaprta. Zbolelo je skoraj 550 ljudi in po skoraj 14 dneh, odkar so ugotovili, da gre za oporečno vodo, vzrok še vedno ni znan.
Prazni stoli, pokrit sladoledni zamrzovalnik, sedežne blazine pospravljene. Ikonična ljubljanska slaščičarna Maxi je še vedno zaprta zaradi “nujnih vzdrževalnih del”. Poleg slaščičarne sta po tednu dni zaprta še dva druga objekta v sklopu Maximarketa, trgovina pa posluje omejeno. Epidemiološka služba NIJZ je do danes obravnavala 543 oseb, ki so imeli težave zaradi fekalnega onesnaženja interne vodovodne napeljave v objektu Maximarketa, med njimi tudi poslanci in zaposleni v Državnem zboru. Meščani se sprašujejo, kaj se toliko časa dogaja.

Vzorčenje vode na pipi v stavbi Maximarketa, ki ga je opravilo komunalno podjetje Voka Snaga, je prejšnji teden pokazalo, da je voda onesnažena z bakterijo E.coli, ki je zanesljiv indikator fekalnega onesnaženja. Inšpekcijski postopek pa še poteka, po zadnjih podatkih zavezanec – upravljalec je Mercator – še ni ugotovil vzrokov onesnaženja, med drugim odgovarjajo z Zdravstvenega inšpektorata.
Tudi iz Uprave za varno hrano – inšpektorji so večkrat preverili ukrepe za zaščito zdravja potrošnikov – velja, kot so pojasnili pred dnevi:“Pričetek običajnega poslovanja obrata je možen v primeru, ko izkažejo ustrezno pitno vodo,” in dodali, da te zagotovitve še nimajo.
EKOLOGIJA
Na svetovni gospodarski forum (WEF), kjer teče beseda o izpustih, raje z letalom kot okolju prijaznim prevoznim sredstvom

Če tudi je bilo ogromno pozivov, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.
Pred dnevi se je v švicarskem Davosu začel 55. Svetovni gospodarski forum (WEF), na katerem približno 2500 politikov, strokovnjakov, gospodarstvenikov in predstavnikov različnih organizacij razpravlja o globalnih izzivih. Beseda med drugim teče o konfliktih po svetu, umetni inteligenci in podnebnih spremembah. A kaj, ko vsaj pri slednji temi očitno ostaja le pri besedah. Dejanja nekaterih udeležencev so prav v nasprotju z ukrepi, ki jih zagovarja stroka za omilitev podnebnih sprememb in v nasprotju s pozivi o nujnosti zmanjšanja emisij CO2, ki jih običajno slišimo v razpravah.
Podatki spletne strani za spremljanje letov Flightradar24 namreč kažejo na močno povečan promet zasebnih letal na letališčih v bližini Davosa. Na letališču v Zürichu, ki je najbližje veliko letališče, je samo v ponedeljek pristalo 54 zasebnih letal. To je 170 odstotkov več kot jih je v povprečju pristalo v minulem tednu.

“Neposredno pred in med WEF beležimo okoli 1000 dodatnih letov. To so lahko poslovna letala, državniška letala ali helikopterji,” je za Euronews Green povedal tiskovni predstavnik letališča v Zürichu.
Delegati, ki se odpravljajo v Davos, pa pogosto uporabljajo tudi druga letališča, kot so Saint Moritz, Friedrichshafen in St. Gallen-Alternheim. Tudi ta tri letališča so v ponedeljek zabeležila več zasebnih letal kot sicer. Denimo v Friedrichshafnu je pristalo za 33 odstotkov več letal kot običajno.
Najdaljši zasebni let iz Havajev
V ponedeljek je okoli poldneva na züriškem letališču pristalo zasebno letalo s Havajev. Letalo je letelo 14 ur in 40 minut, da je premostilo razdaljo 12.404 kilometrov od letališča v Kailua-Koni do Züricha. Na istem letališču je pristalo še nekaj zasebnih letal iz Kalifornije, Seattla in Pekinga.
Kar nekaj zasebnih letov je bilo takšnih, ki so leteli na razdalji, manjši od 500 kilometrov. Kar tri letala so priletela iz Milana, ki je od Davosa oddaljen okoli 200 kilometrov zračne linije. Eno zasebno letalo je priletelo iz Genove in dve iz Pariza, čeprav obstajajo dobre in hitre povezave z vlaki.

Težko je sicer z gotovostjo trditi, da so bili potniki na vseh teh zasebnih letih namenjeni v Davos. Veliko lažje pa je o tem ugibati pri vladnih letalih, ki so prav tako pristala v Švici. Predstavniki libijske vlade so denimo prispeli z letalom 5A-LBY, Embraer Legacy 600. Iraška vlada in poljska vlada sta za polet v Švico izbrali ogromne Boeinge 737, letala, ki so namenjena za prevoz več kot 160 potnikov, a so verjetno prevažala le peščico ljudi.
A emisije delegatov se ne zaključijo s tem, ko letalo pristane. Številni se nato z letališča vkrcajo na helikopterje, ki jih prepeljejo direktno v Davos. S tem pa ustvarijo še dodatne izpuste CO2. Greenpeaceovi aktivisti so zato v ponedeljek blokirali dostop do heliporta Davos Lago in pozvali k “reformam, ki bodo omogočile pošteno obdavčitev premoženja superbogatih po svetu”. Organizatorji foruma so omogočili celo brezplačna potovanja z vlakom, udeležencem pa zagotavljajo dereze za čevlje, da bi jih spodbudili, da po prizorišču čim več hodijo in čim manj uporabljajo avtomobile. Kljub pozivom organizatorjev WEF in nevladnih organizacij, naj delegati v Davos potujejo na čim bolj trajnosten način, pa povečano število zasebnih letal v Švici kaže prav nasprotno.
“Ponovno povečanje števila potovanj z zasebnimi letali v Davos – kljub temu, da je WEF okrepil prizadevanja, da bi udeležence spodbudil k izbiri energetsko učinkovitejših načinov prihoda – pomeni, da mora WEF vidno prevzeti pobudo, ko so voditelji tam prisotni,” je za Euronews Green dejala Denise Auclair, vodja nevladne organizacije Travel Smart Campaign. Prepričana je, da bi moralo vprašanje zasebnih letov in trajnostni način potovanja biti neposredno uvrščeno na agendo foruma.

Potovanje z redno linijo bi prihranilo 87 odstotkov emisij
Poslovneži in politiki pogosto omenjajo čas kot glavni razlog, zakaj se ne odločijo za potovanje z vlakom, pač pa raje odletijo z zasebnim letalom. Toda, čeprav ta argument morda drži za delegate, ki prihajajo iz res oddaljenih krajev, kot so Havaji in ZDA, pa imajo še vedno možnost, da se vkrcajo na potniško letalo in s tem zmanjšajo svoj ogljični odtis.
Po nekaterih ocenah bi delegat, ki bi se denimo iz ZDA v Švico namesto z zasebnim letom odpravil z redno potniško linijo, prihranil okoli 87 odstotkov svojih emisij CO2.
“Veliko ljudi uporablja ta letala kot taksije, pri čemer se z letalom odpravijo na poljubne razdalje preprosto zato, ker je to bolj priročno,” je za BBC pojasnil profesor Stefan Gossling z univerze Linnaeus. “Če nekdo z letom v eni uri proizvede toliko izpustov, kot jih povprečen človek v enem letu – samo za ogled nogometne tekme – potem to morda kaže, da ti ljudje mislijo, da za njih standardi, ki jih imamo kot svetovna skupnost, ne veljajo,” je poudaril.
Leta 2023 so zasebna letala proizvedla 15,6 milijona ton CO2, kar je enakovredno temu, da bi z bencinskim avtomobilom prevozili skoraj 64 milijard kilometrov, ocenjuje Euronews Green. Čeprav v končni računici to k svetovnim emisijam prispeva le 1,8 odstotka izpustov CO2, je pri tem ključno, da se zavedamo, da to količino proizvaja zelo majhno število ljudi. Za primerjavo: letalski promet v celoti je odgovoren za približno štiri odstotke letnih svetovnih emisij CO2, skoraj polovico od tega prispevajo torej zasebna letala.

In še to: raziskave so pokazale, da je med leti 2019 in 2023 skoraj polovica od 19 milijonov zasebnih letov opravila razdalje, krajše od 500 kilometrov.
Na razdaljah, ki so krajše od 500 kilometrov, pa izgovorov praktično ni. Let iz Milana denimo traja približno eno uro, pri čemer ni vštet čas, ki je potreben za prihod na letališče in varnostne postopke. Z vlakom bi delegat za isto pot porabil tri ure in 12 minut, s tem, da je potovanje z vlakom udobno in omogoča potniku, da med potjo kaj postori na računalniku.
Več okoljskih nevladnih organizacij je v odprtem pismu pozvalo k prizadevanjem za trajnostna potovanja v Davos. V njem so uporabo zasebnih letal označili za simbol globalne neenakosti glede dostopa do virov in prizadevanj, da se naslovijo globalne grožnje. “Vsako zasebno letalo, ki leti v Davos, pošilja sporočilo, da velika globalna podjetja, ki imajo vsa sredstva in moč in bi lahko bila zgled, nimajo prave volje in odgovornosti za preproste spremembe, s katerimi bi pomagale segrevanje planeta ohraniti pod 1,5 stopinje,” so zapisali.

Zasebna letala so z okoljevarstvenega vidika najslabša izbira za potovanje, saj povzročajo največ izpustov CO2 na potniški kilometer. Kljub temu, da se v zadnjih letih veliko ozavešča o pomenu bolj trajnostnega načina potovanja, je švedska univerza Linnaeus ugotovila, da so se izpusti zasebnih letal med letoma 2019 in 2023 povečali za 46 odstotkov.
-
Gradbeništvo2 meseca nazaj
Colliers: Stabilna rast slovenskega nepremičninskega trga navkljub globalnim izzivom
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Prefinjen paviljon, v katerem deluje mobilna pošta, sredi Trga sv. Petra v Vatikanu
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Arhitekt Mušič kritično o prenovi železniške postaje v Ljubljani: “Zlovešča napoved ukradenega kolodvora se ne sme uresničiti”
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
MATERIAL BAR na Milanskem tednu oblikovanja 2025
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Prenova železniške postaje Ljubljana: SAZU podpira Marka Mušiča
-
Arhitektura2 tedna nazaj
Predstvljne projekt, ki bo Slovenijo zastopal na beneškem arhitekturnem bienalu
-
Dizajn1 mesec nazaj
MODUL EDGE prejemnik nagrade Red Dot Design Award 2025
-
PRENOVE/OBNOVE1 mesec nazaj
Na mariborski Piramidi so zabrneli stroji, kako bo po prenovi izgledal grič?