Uncategorized
Spoznavanje arheologije z virtualno resničnostjo
Mestni muzej Ljubljana se je povezal s partnerji iz Srbije, Makedonije, Bolgarije in Grčije, da bi skupaj izdelali aplikacije za pametne telefone, s katerim bi obiskovalci lahko odkrivali zgodbe treh arheoloških parkov z ostanki iz rimskega imperija.
Gre za makedonski Stobi, srbski Viminacium in ljubljanski arheološki park Emona.
Vsi partnerji projekta z naslovom Immersive Storytelling cooperation for cultural heritage disseminations in Western Balkans se lahko pohvalijo z bogato nepremično kulturno dediščino iz obdobja rimskega imperija. Presečišče njihovega delovanja je tudi potreba po razvijanju novih načinov interpretacij antične dediščine v lokalnih arheoloških parkih, zaradi česar se usmerjajo v izdelavo aplikacije za pametne telefone. Ta bo služila kot enotna platforma sodelujočim.

Muzeji in arheološki parki se ves čas posvečajo premišljevanju o novih možnostih prezentacije in interpretacije dediščine. Nenehno razvijajo nove strategije, da bi občinstvo pritegnili k spoznavanju dediščine in dviganju zavesti o potrebi po njenem varstvu. Ti izzivi so, kot so zapisali v Mestnem muzeju Ljubljana, značilni za celoten Zahodni Balkan. Kot bistveno so poudarili novo sodelovanje, s katerim želijo razviti bolj poglobljene izkušnje pripovedovanja za obiskovalce kulturnih znamenitosti.
V ta namen so v Mestnem muzeju Ljubljana konec marca organizirali hekaton zgodbarskih doživetji, na tekmovanje za najboljši koncept aplikacije pa povabili mlade navdušence nad novimi tehnologijami in dediščinskimi zgodbami.

“Obisk arheoloških parkov in spoznavanje rimske dediščine radi povezujemo z ogledovanjem kamnitih ostankov na tleh in branjem informativnih tabel. Na srečo nam tehnologija danes omogoča, da lahko že z uporabo lastnih prenosnih telefonov, uporabo aplikacij in virtualne resničnosti dosegamo povsem nove načine interpretacije, nova doživetja, ki smo jih včasih bili vajeni le svetu računalniških igric,” je tedaj dejal Nejc Kovačič, eden od organizatorjev iz Mestnega muzeja Ljubljana.
Dodal je, da so “s hekatonom, prvim dogodkom takšnega tipa v slovenskih muzejih, želeli dati priložnost mladim kreativcem in ljubiteljem zgodovine, da s svojimi izkušnjami in znanji zasnujejo koncept mobilne aplikacije, ki bi skozi igrifikacijo, uporabo virtualne resničnosti, z elementi ugank in izzivov, obiskovalcu že med sprehodom po arheološkem parku omogočila interaktivno, zanimivo in poučno izkušnjo”.

Rešitve so iskali za vse omenjene tri parke – Strobi, Viminacij in Emona. Rešitve so raziskovale raznovrstne izkušnje obiskovalca, ki nekoč rimsko mesto, danes pa arheološki park, obišče kot suženj, vojak ali cesar ter pri tem rešuje kvize, naloge in uganke, povezane z okolico ali prizori v obogateni resničnosti. Idejne zasnove konceptov bodo upravljavci parkov uporabili za izdelavo mobilne aplikacije, s katero bodo lahko obiskovalci doživeli poglobljeno izkušnjo in nepozabno doživetje rimske dediščine. Projekt se je začel lani, končal pa se bo konec leta.
Uncategorized
Stroka ostaja kritična po dopolnitvi predloga Zakona o varovanju kulturne dediščine
Velik del stroke ostaja tudi po dopolnitvi predloga Zakona o varovanju kulturne dediščine do tega kritičen in opozarja, da predlog še ni zrel za medresorsko usklajevanje. Na ministrstvu menijo, da ponuja zakon trdno podlago za varovanje dediščine. Zakon je tako že v medresorskem usklajevanju.
Prenova zakona o varstvu kulturne dediščine sproža burne odzive stroke
Velik del strokovne javnosti ostaja tudi po dopolnitvi predloga Zakona o varovanju kulturne dediščine (ZVKD-2) kritičen. Arheologi, umetnostni zgodovinarji in heritologi opozarjajo, da je zakon še vedno nezrel za medresorsko usklajevanje. Ministrstvo za kulturo nasprotno meni, da predlog ponuja trdno strokovno in pravno podlago za učinkovito varovanje dediščine. Zakon je tako že v medresorskem usklajevanju.

V sporočilu za javnost, ki so ga pripravili na Oddelku za umetnostno zgodovino in Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, opozarjajo, da se s pripravo zakona preveč hiti in da je potrebnega še veliko strokovnega usklajevanja. Popravljeni različici očitajo, da v primerjavi z veljavnim zakonom še vedno znižuje raven varstva kulturne dediščine. Predlagajo njegov umik in oblikovanje nove, neodvisne strokovne skupine, ki bi pripravila novo različico na podlagi konstruktivne razprave.
Podobne pripombe so podali tudi Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Slovensko arheološko društvo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki opozarja, da bi moral zakon bolj jasno izražati usmeritve glede pomena varstva in ohranjanja dediščine kot ključne sestavine nacionalne identitete.

Opozorila stroke in pozivi k umiku zakona
Na ministrstvu za kulturo trdijo, da zakon ne znižuje ravni varstva, temveč jo z bolj jasno določenimi postopki in povezovanjem varstva dediščine z načrtovanjem prostora celo krepi. Arheološke ostaline naj bi bile še naprej zaščitene na podlagi zakona, dodatno pa se uvajajo diagnostične raziskave in bolj predvidljivi postopki pred in med gradnjo. Zakon naj bi omogočal nadaljnja usklajevanja znotraj zakonodajnega postopka.
Kljub številnim pripombam je zakon prešel v fazo medresorskega usklajevanja. Ministrstvo poudarja, da ob usklajevanjih z resorji poteka tudi dodatno delo na besedilu zakona, da bi kar najbolje vključili prejete predloge in pripombe. Podporo predlogu so izrazili v Skupnosti muzejev Slovenije, ICOM Slovenija, nekaterih osrednjih muzejih in na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL.
Soglasje stroke, da je veljavni zakon iz leta 2008 potreben posodobitve, je sicer precej enotno. Ministrstvo je predlog zakona dalo v javno razpravo od 20. decembra do 31. januarja, a so številne stanovske organizacije, raziskovalni zavodi in druge interesne skupine nanj podale obsežne pripombe. Marca je več osrednjih dediščinskih institucij pripravilo celovito analizo predloga, sledili so sestanki z ministrom, ki pa so bili po mnenju stroke prekratki za dosego konsenza.

Ministrstvo je 9. maja objavilo popravljeno različico, javna razprava pa je trajala le šest delovnih dni, kar je bilo po mnenju stroke odločno premalo. Nacionalni svet za kulturo je predlog zakona sicer podprl, a ključni strokovni akterji opozarjajo, da številne težave ostajajo.
Strokovnjaki opozarjajo zlasti na člen 84, ki po njihovem mnenju še dodatno slabša pogoje za varstvo stavbne dediščine. Odstranitev poškodovanih objektov bi bila mogoča brez kulturnovarstvenega soglasja in obvezne dokumentacije, kar pomeni izgubo podatkov, ki so ključni za raziskovanje zgodovine arhitekture. Predlagajo, da bi o takšnih posegih odločal ustrezno sestavljen Svet za kulturno dediščino ali posebna komisija strokovnjakov.
Poleg tega zakon po njihovem mnenju ne določa sankcij za namerno uničenje ali zanemarjanje dediščine. Sporna je tudi uvedba varovanih območij dediščine (VOD), ki so po mnenju stroke v praksi še nepreizkušeni in zaradi kadrovskih omejitev ZVKDS-ja težko izvedljivi v predvidenem roku.

Kritike členov in struktur zakona
V predlogu zakona naj bi raziskovanje arhitekturne dediščine v muzejskem kontekstu ostalo podrejeno premični in nesnovni dediščini, s čimer se dodatno zmanjšuje pomen arhitekturnih raziskav. Kritični so tudi do ukinitve Službe za kulturno dediščino in Centra za konservatorstvo, saj menijo, da zakon s tem centralizira odločanje na ministrstvu in zmanjšuje strokovno avtonomijo ZVKDS-ja.
Zakon po mnenju stroke tudi ne predvideva finančnih spodbud za lastnike dediščine, kot so davčne olajšave, subvencije ali sistemska sredstva za obnovo. V ZVKDS opozarjajo, da bi morala Slovenija uvesti poseben sklad za dediščino, neodvisen od proračunskih razrezov.

Na ministrstvu vztrajajo, da zakon izboljšuje pravno jasnost, krepi preventivno varstvo in prvič določa postopke za zaščito dediščine v izrednih razmerah, kot so naravne nesreče ali vojne. Zakon določa tudi naloge javne službe in organizacijskih enot ZVKDS-ja, natančnejša ureditev pa naj bi bila podana v ustanovitvenem aktu.
Kljub prizadevanjem ministrstva strokovna javnost poziva k bolj temeljiti in odprti prenovi zakona, ki naj temelji na širokem konsenzu ter zagotavlja dolgoročno in neodvisno varovanje kulturne dediščine kot temeljne prvine nacionalne identitete.
Uncategorized
Poznoantična oklepa iz Kranja – izjemna arheološka dragocenost
V starem mestnem jedru Kranja so arheologi leta 2005 pod plastjo ruševin odkrili izjemno redko najdbo – dva skoraj v celoti ohranjena lamelna oklepa iz druge polovice 6. stoletja. Gre za enega najbolj celovitih primerkov tovrstne vojaške opreme iz pozne antike v Evropi. Oba oklepa danes hrani Gorenjski muzej, na ogled pa sta v grajskem kompleksu Khislstein.

Odkritje pod stavbno ruševino
Med izkopavanji ob ostankih poznoantičnega obzidja na Tomšičevi ulici so arheologi odkrili vojaško stavbo iz časa cesarja Justinijana I. Na maltnem tlaku so našli dva lamelna oklepa in ost sulice (angone), ki sta ležala nekaj metrov narazen. Eden je bil razgrnjen, drugi zložen – lamele so se zaradi korozije sprijele v celoto. Oklepa sta bila nekoč najverjetneje obešena, o čemer pričajo najdeni železni kavlji.
Najdbo je prekrivala debela plast porušene stavbe. Arheologi sklepajo, da je šlo za nenaden dogodek – morda vojaški napad –, saj tako dragocene opreme vojščaki ne bi zapustili po lastni volji.

Zgradba oklepa
Oklepa iz Kranja sta bila sestavljena iz približno 270 kovanih železnih ploščic (lamel), dolgih 10 in 17 cm. Lamele so bile sešite z usnjenimi trakovi v šest nizov – zgornji trije so pokrivali trup, spodnji del telesa pa zaščitili do kolen. Oklep je bil gibljiv, prilagodljiv gibanju in je tehtal okoli 12 kg. Ob teh podatkih je bilo mogoče izdelati rekonstrukcijo, ki jo je muzej predstavil leta 2015 – gre za prvo tovrstno fizično rekonstrukcijo poznoantičnega lamelnega oklepa v Evropi.

Elitna vojaška oprema pozne antike
Lamelni oklepi, razširjeni od Egipta do vzhodnega Sredozemlja, so bili v 6. in 7. stoletju zaščitni znak bizantinske elite – konjenikov in visokih častnikov. Izdelovali so jih v posebnih cesarskih delavnicah, fabricae, in so učinkovito varovali predvsem pred lokostrelci.
Elitno opremo Bizantincev so posnemala tudi sosednja ljudstva, kot so Avari, Alamani in Langobardi, ki so dele oklepov polagali v grobove svojih voditeljev. Na nekdanjem vzhodnorimskem ozemlju pa so oklepe praviloma našli le na naselbinskih območjih, kar velja tudi za Kranj.

Evropski pomen kranjskih oklepov
V evropskem prostoru je bilo do danes identificiranih manj kot deset skoraj v celoti ohranjenih lamelnih oklepov iz pozne antike – in dva med njimi prihajata prav iz Kranja. Po dolžini lamel, njihovi enotnosti in konstrukciji se močno razlikujeta od drugih najdb, kar nakazuje na lokalno izdelavo po bizantinskem vzoru.
V Sloveniji so posamezne lamele odkrili še na osmih drugih poznoantičnih najdiščih, a le Karnij (Carnium) – predhodnik današnjega Kranja – je bil utrjeno nižinsko naselje z vojaškim značajem. Najdbe potrjujejo, da je imel Karnij v drugi polovici 6. stoletja pomembno vlogo v okviru ponovno vzpostavljene vzhodnorimske oblasti na jugovzhodu Alp.


Uncategorized
Prenova grajske rondele na Velenjskem gradu: kulturna naložba v vrednosti 1,2 milijona evrov
Ministrstvo za kulturo je odobrilo sofinanciranje celovite prenove poškodovane renesančne rondele na Velenjskem gradu, ki zaradi statične ogroženosti predstavlja resno tveganje za ohranitev kulturne dediščine. Skupna vrednost projekta znaša 1,2 milijona evrov.
Občina Velenje bo za projekt prejela 992.768 evrov nepovratnih sredstev – 85 odstotkov iz evropskih sredstev in 15 odstotkov iz državnega proračuna. Svojo udeležbo bo zagotovila z dodatnimi 227.230 evri, kar predstavlja približno 18,6 odstotka celotne investicije.

Velenjski grad z novo zgodbo
Velenjski grad, eden bolje ohranjenih v Sloveniji, letos obeležuje 755 let od prve pisne omembe. V prihodnjih letih bo njegova podoba pomembno nadgrajena. Prenovljena rondela bo namenjena kulturnim, muzealnim in turističnim vsebinam, prilagojenim tudi gibalno oviranim obiskovalcem. Prvi del odprtja prenovljenih prostorov je predviden za 3. november 2027, ko bo Muzej Velenje obeležil 70-letnico delovanja.
Odprava dolgoročnih prostorskih težav
Trenutno stanje grajske rondele je obremenjeno s številnimi izzivi: statična nestabilnost, prekomerna vlaga, temperaturna nihanja in prostorska stiska za razstavne ter muzejske dejavnosti. Primanjkuje tudi ustreznih pogojev za hrambo zbirk in izvajanje programov, slabša je dostopnost, prav tako informiranost obiskovalcev o zgodovini gradu.
Z novimi tehnologijami v prihodnost
Z izvedbo prenove bo zagotovljena stabilnost in varnost objekta, obenem pa ustvarjeni pogoji za sodobno predstavitev vsebin. Predvidena je vključitev novih digitalnih tehnologij, ki bodo obiskovalcem omogočile bolj poglobljeno, interaktivno in personalizirano doživljanje grajske zgodovine.
-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
Arhitektura2 meseca nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija2 meseca nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”
-
EKOLOGIJA1 mesec nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda

