Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki poteka pod geslom “Naša moč, naš planet“, poudarja ključno vlogo obnovljive energije in poziva k proizvodnji čiste elektrike po vsem svetu. Ohranjanje narave in trajnostni energetski prehod sta neločljivo povezana. Le zdravi ekosistemi prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, shranjevanju ogljika pa tudi zagotavljanju virov za čisto energijo.

Svetovni dan Zemlje smo začeli obeleževati leta 1970 in 55 let kasneje je ozaveščanje o pomenu ohranjanja našega edinega planeta, še toliko bolj ključno. Prispevek k trajnostnemu življenju ni več stvar peščice okoljskih zanesenjakov, ampak stvar slehernika in tudi politike.

V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada RS količina energije, namenjene končni rabi v letu 2023, znašala nekaj več kot 201.000 TJ, kar je približno toliko kot v letu pred tem. Največji delež (41 %) je predstavljala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (25 %), sledili so gospodinjstva (22 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi porabniki(3 %).

V strukturi končne rabe pa so prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (14 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).

Zavod RS za varstvo narave ob letošnjem dnevu Zemlje izpostavlja pomen trajnostnega ravnanja z naravnimi viri, spodbujanja biotske raznovrstnosti in ozaveščanja o vplivu izbire vira energije na naravo. Ohranjeni in pestri ekosistemi prispevajo k zmanjševanju emisij in blaženju učinkov podnebnih sprememb. Razvoj obnovljivih virov energije – sončna in vetrna naj bosta v Slovenski prostor umeščena s premislekom in na že degradiranih območjih..

Ob Svetovnem dnevu Zemlje lahko z majhnimi koraki lahko prispevamo k veliki spremembi – bodisi z varčevanjem z energijo ali aktivnemu pristopu k obnovljivi energiji, s podporo ali sodelovanjem v trajnostnih projektih, izobraževanjem o trajnostnem načinu življenja in prilagoditvami svojih življenj tako, da planetu Zemlja ne otežujemo njenega naravnega delovanja. Tem dobrim namenom in drobnim dejanjem se na Dan Zemlje po svetu pridruži milijone in milijone ljudi.

Kaj pomeni “Naša moč, naš planet”?

Gre za poziv k skupnemu delovanju. Tema izpostavlja tri glavne stebre:

1. Moč posameznika – vsak človek s svojimi dejanji prispeva k večji sliki.
2. Moč skupnosti – povezani lahko dosežemo več kot vsak zase.
3. Moč narave – če jo spoštujemo, se lahko regenerira in ohrani za prihodnje rodove.

Dan Zemlje 2025 poziva k večji udeležbi v okoljskem gibanju – ne samo z besedami, ampak z dejanji.

Zakaj je to pomembno?

Znanstveniki opozarjajo, da je desetletje pred nami ključno za omejitev podnebnih sprememb in preprečitev najhujših posledic globalnega segrevanja. Če želimo ohraniti planet, kot ga poznamo, moramo bistveno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, zaščititi naravne vire in vlagati v obnovljive vire energije.

Leto 2024 je bilo najtoplejše doslej. Požari, poplave in suše postajajo vse pogostejši. A ob tem raste tudi gibanje ljudi, ki si prizadevajo za spremembe.

Kako lahko vsak prispeva?

Praznovanje Dneva Zemlje ni namenjeno le velikim kampanjam – gre tudi za preproste korake, ki jih lahko sprejmemo doma, v šoli, na delovnem mestu:

• Preklopimo na obnovljive vire energije (če imamo možnost).
• Zmanjšajmo porabo energije in vode.
• Uporabimo svojo moč kot potrošniki – kupujmo trajnostno, lokalno in etično.
• Povežimo se s skupnostjo – sodelujmo v čistilnih akcijah, zasadimo drevesa, podprimo lokalne iniciative.
• Učimo se in izobražujmo druge – ozaveščenost je prvi korak do spremembe.

Slovenija praznuje Dan Zemlje

Tudi pri nas se bodo odvijale številne aktivnosti – od čistilnih akcij in okoljskih delavnic do sejmov eko izdelkov in predavanj o podnebnih rešitvah. Šole, nevladne organizacije in lokalne skupnosti bodo ponovno združile moči v imenu Zemlje.

Že preprosta gesta – kot je sprehod v naravo, dan brez uporabe plastike ali zamenjava stare žarnice z varčno – je simbol podpore in zavedanja.

Planet, ki si ga želimo

Dan Zemlje 2025 nas spominja, da imamo vsi moč. Ne le z besedami, ampak z dejanji. Ne le danes, ampak vsak dan. Prihodnost planeta ni zapečatena – še vedno jo lahko oblikujemo.

Naša moč ni le v protestih ali podpisih peticij. Naša moč je v vsakodnevnih izbirah. V tem, kako živimo, kupujemo, razmišljamo in koga podpiramo. Naša moč je v tem, da verjamemo, da je sprememba mogoča.

Knjiga “Z naravo v objemu” za vse osnovne šole po Sloveniji

Na Zavodu RS za varstvo narave so se v letošnjem letu odločili, da za Svetovni dan Zemlje vsem osnovnim šolam v Sloveniji skupaj z društvom Jasa, podarijo okoljsko naravnano knjigo/slikanico z naslovom Z naravo v objemu, ki podaja osnovni koncept ekologije ter povabilom k življenju, skladnim z naravo, ki si jo delimo z vsemi živimi bitji. Knjiga nagovarja otroke, pa tudi odrasle, za katere si želijo, da jo preberejo skupaj s svojimi otroci.

Z vsakim dejanjem, prijaznim Zemlji lahko soustvarimo bolj trajnostno prihodnost, čista energija pa naj bo temelj zdravega planeta za prihodnje generacije.

Mednarodni industrijski sejem (MIS) in Sejma komunalne opreme, ravnanja z odpadki in vodnih tehnologij (KOMOT) se je osredotočil na ključne teme iz gospodarstva in napredka v vzdrževanju. Sejemski dan je obsegal vrsto strokovnih predavanj, kjer so bile predstavljene najnovejše tehnologije in primeri dobrih praks na področju orodjarstva. Udeleženci strokovnih panelov pa so spoznali tudi najnovejše trende in tehnologije, ki bodo oblikovale prihodnost industrijskega vzdrževanja ter pripomogle k večji učinkovitosti in varnosti. Dan se je zaokrožil s podelitvijo sejemskih priznanj organizatorja razstavljavcem za inovacije in dosežke razstavljenih izdelkov na sejmu.

Dan orodjarstva: Slovensko orodjarstvo v prehodu v Industrijo 5.0

V okviru Mednarodnega industrijskega sejma je danes potekal najpomembnejši strokovni dogodek slovenskega orodjarstva – Dan orodjarstva 2025. TECOS Razvojni center orodjarstva Slovenije, ki je bil organizator dogodka, tudi letos podjetjem iz orodjarske, avtomobilske in proizvodne panoge ponuja več priložnosti za aktivno sodelovanje. »Prva možnost sodelovanje je udeležba na dogodku in sodelovanje na mreženju, saj je iskanje novih poslovnih vezi letos podprto s platformo b2match, ki podjetjem omogoča, da se na mreženja pripravijo, vnaprej dogovorijo za sestanke in proaktivno preživijo čas, namenjen B2B sestankom,« je pojasnil direktor TECOS-a dr. Aleš Hančič. Druga oblika sodelovanja so predstavitve dobrih praks konkretnih inovativnih rešitev v industriji s prikazom inovativnih pristopov, izdelkov in storitev ter izpostaviti izjemne dosežke domače industrije in projektnih partnerstev. Tretja možnost – sodelovanje na mini orodjarskem sejmu – podjetjem ponuja še kakšno prosto mesto, da svoje izdelke in storitve predstavijo na predstavitvenem pultu.

Dan vzdrževanja: Poudarek na umetni inteligenci v vzdrževalnih procesih

Na Dnevu vzdrževanja so se med drugim lotili tudi varnega dela vzdrževalcev pri servisiranju električnih vozil, največ tematike pa so posvetili umetni inteligenci v vzdrževalnih procesih. Osrednji dogodek je bila okrogla miza o pomenu informacijske podpore v vzdrževanju. Na dan vzdrževanja se je prijavilo 100 udeležencev, največ doslej, zato so, kot je poudaril dr. Viktor Lovrenčič, predsednik Društva vzdrževalcev Slovenije, dogodke zaključili z zavezo, da bodo prihodnji Dan vzdrževanja še nadgradili z razstavljavci in širšim naborom predavateljev.

Podelitev sejemskih priznanj za najboljše inovacije v industriji

Osrednji dogodek današnjega dne in celotnega sejemskega dogajanja Mednarodnega industrijskega sejma in sejma KOMOT je bil večer razstavljavcev, kjer so podelili sejemska priznanja. Gre za priznanja Celjskega sejma razstavljavcem za največje inovacije oz. dosežke razstavljenih izdelkov na sejmu.

Prejemniki nagrad so:

KATEGORIJA PROIZVAJALCI
3. nagrada: SINCO d.o.o. za Multizero vpenjalni sistem
2. nagrada: ADDITIO d.o.o. in FTPO za FlexProtec ščitnik
1. nagrada: VIRS d.o.o. za Robotsko varilno celico LaserFlex Hybrid

KATEGORIJA ZASTOPNIKI
3. nagrada IPRO ING d.o.o.za Plinski generator OWELD
2. nagrada gre v roke podjetje IZIT d.o.o. za Stratasys Origin One 3D printer
1. nagrado v kategoriji zastopniki pa prejme – TOP TEH d.o.o. za Microgel Syncro

KATEGORIJA POSEBNA PRIZNANJA ZA KREATIVNO PREDSTAVITEV NA SEJMU
Makom trgovina d.o.o., Slovenija
Grindex d.o.o., Srbija
Messer Slovenija d.o.o., Slovenija
X-Las d.o.o. & JINAN BODOR, Slovenija, Kitajska
TRO – Rezalna orodja d.o.o., Slovenija
BTS Company d.o.o., Slovenija
Teximp d.o.o., Slovenija
Amada Italia SRL, Italija
Meusburger Georg GmbH & Co KG, Avstrija

Z današnjim podpisom pogodbe o težko pričakovani prenovi novomeškega narodnega doma je bil storjen ključen korak k temu, da bo najstarejši narodni dom v Sloveniji kmalu v polnem sijaju služil mestu in meščanom in bil zopet v ponos svoji državi. Narodne domove so na Slovenskem po češkem vzoru začeli postavljati v drugi polovici 19. stoletja, ko so vse bolj narodno prebujeni Slovenci začeli ustanavljati številna bralna, pevska, telovadna, igralska in druga društva, ki so potrebovala prostore za svoje delovanje in javne nastope. Prvi slovenski narodni dom je leta 1873 začela graditi Narodna čitalnica iz Novega mesta, dom je vrata odprl leta 1875, gradnja pa je bila dokončana leta 1885, kar je 11 let pred izgradnjo narodnega doma v Ljubljani.

Pogodbo za prenovo sta podpisala župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni in direktor na javnem razpisu izbranega novomeškega podjetja FA-ST Slavko Strasbergar.

Po besedah Macedonija z načrtovano obnovo uresničujejo dolgoletna prizadevanja, da bi obnovili – za Novo mesto in širšo Slovenijo – simbolno zelo pomembno stavbo, zgrajeno pred nekaj manj kot 150 leti.

Tu so prvič v slovenskem jeziku uprizorili Linhartovo igro Matiček se ženi. Manj znano pa je, da se je gradnja Narodnega doma pred 150 leti hudo zapletla in dokončanje se je vleklo desetletja. “Ustanovili so delniško družbo in nekateri posamezniki so dobesedno zastavili svoje premoženje, da se je ta Narodni dom dokončal,” je pojasnila zgodovinarka Majda Pungerčar.

Stavba, ki velja tudi za najstarejši narodni dom v državi, je v zadnjih desetletjih propadala in bila tudi nevarna za okolico. “S prenovo jo zdaj vračamo Novomeščanom ter kulturni dejavnosti in družbenemu življenju,” je ob podpisu pogodbe povedal župan.

Večnamenska dvorana, a posvečena kulturi
Ko bo zgradba prenovljena, bo po besedah Macedonija služila kot kulturni dom z večnamensko dvorano. V njej bodo gostili različne kulturne dejavnosti, pri čemer nameravajo dodatno pozornost dati likovni dejavnosti, bodisi preko ateljejev bodisi preko razstav. V domu bo mesto dobila tudi stalna muzejska zbirka o olimpioniku in novomeškem rojaku Štuklju, kar je bila obljuba Štukljevi družini. Zbirko bo z gradivom tudi iz Štukljeve zapuščine pripravil Dolenjski muzej.

Ker neposredno ob glavnem vhodu v stavbo poteka cesta, bo v prenovljeni stavbi iz varnostnih razlogov glavni vhod z zadnje strani, kjer bo urejeno tudi večje dvorišče, kar naj bi še dodatno pomagalo k oživitvi objekta.

V okviru prenove bodo po besedah Strasbergarja temeljito prenovili predvsem stene in strope. Prenovo bo podjetje izvedlo z lastnimi zmogljivostmi, pri čemer bodo vanjo vključili novomeške obrtnike, s katerimi delajo že dolga leta. Prenova bo potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj gre za kulturni spomenik državnega pomena. “Z zavodom sodelujemo že dolga leta, tako da s tem ne bi smelo biti težav,” je povedal.

Prenova bo stala 3,8 milijona evrov, od česar naj bi 3,1 milijona pridobili iz evropskih sredstev, natančneje mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Prenova bo po besedah Strasbergarja stekla takoj po novem letu, zaključena pa naj bi bila v letu in pol.