Mednarodni grafični likovni center se v tem letu pripravlja na: 70-letnico grafičnega bienala in 20. obletnico delovanja umetniškega tandema Small but dangers. Leto pa bo zaključil Oliver Pilič z novo serijo grafik, ustvarjenih z lesorezom.

Grafični bienale Ljubljana bo leta 2025 praznoval svojo 70-letnico. Umetniška vodja prihajajočega bienala je priznana kustosinja, predavateljica in raziskovalka, v Španiji rojena filozofinja in umetnostna zgodovinarka Chus Martinez. Ob letošnji najavi vodenja bienala je izrazila prepričanje, da lokalni bienali bolj kot kadar koli prej igrajo bistveno vlogo, ko gre za nudenje modelov razstavljanja, ki so zmožni motivirati umetnike, a tudi poživiti družbene skupnosti okoli nas.

Grafično umetnost vidi kot žanr, katerega cilj je posredovati zgodbe in vrednote, ki jih potem kolektivno interpretiramo, in jim dati glas. “Ker živimo na robu velikega razkola, se moramo osredotočiti na ustvarjanje prostora v kulturi, ki bo zmožen zmanjšati jezo in zamere ter izzvati izkušnjo sprave,” je dejala in dodala, da je zelo počaščena, da ji je bila dana ta edinstvena priložnost. Na bienalu se je odločila tudi delati z umetniki, s katerimi doslej še ni sodelovala. “V tem smislu sta delo in situacija nova za vse: umetnike, zame in za občinstvo. Zdi se mi, da to v meni vzbudi občutek radovednosti in me potisne iz območja udobja, ker predpostavlja tveganje, ki bi ga kultura in umetnost vedno morali predpostavljati: pomembnost stalnega zaupanja umetnikom in njihovemu delu, pogoj raziskovalnosti in odprtosti,” so njene besede navedli na spletni strani MGLC-ja.

Poleg tega se je začela zanimati za fantazijo. “Tako kot nekatere tehnologije v razvoju, recimo umetna inteligenca, če navedem najbolj očitno, tudi fantazija ni bila zelo prisotna v umetniškem diskurzu, ker se nam zdi, da nad njo nimamo dovolj nadzora. Šele zdaj lahko med številnimi umetniki po vsem svetu zaznamo rastoče zanimanje za to, da bi se vrnili k fantaziji kot zaveznici pri pridobivanju prepričljivosti v javni sferi in občutka karizme pri obravnavi temeljnih tem. Z umetniki bi rada raziskovala, kako fantazija nudi jezik za ukvarjanje z družbenim. To imam v mislih”.

Razstava ob jubileju umetniškega dvojca Small but dangers
Small but dangers je umetniški dvojec, ki ga od leta 2005 sestavljata Mateja Rojc in Simon Hudolin – Salči. V slovenskem prostoru dodobra uveljavljen tandem ljubitelje umetnosti že od prvih razstav naprej sooča z izrazito večplastnostjo pomenov podob. Razstava ob 20. obletnici delovanja tandema bo ponudila pregled likovnih del, konceptualnih premislekov, fotografij in grafik, s katerimi je tandem nenehno preizkušal gledalčevo vizualno potrpežljivost in naklonjenost, so zapisali v MGLC-ju.

Prav tako od sredine novembra 2025 bo v gradu Tivoli na ogled razstava Oliverja Pilića Lesorezi. Predstavila bo štiri nove serije grafik, ki jih je Pilić zasnoval v grafičnem ateljeju MGLC-ja. Grafike odražajo njegov prepoznavni slog, ki temelji na združevanju tradicionalne tehnike lesoreza ter uporabe novih digitalnih tehnologij in orodij.

Še do sredine aprila 2025 si je v gradu Tivoli mogoče ogledati razstavo Victor Vasarely v odmevu, ki predstavlja izbor grafik, slik in objektov tega madžarsko-francoskega umetnika ter obenem ponuja vpogled v lokalni in regionalni prostor ter kaže na tukajšnjo recepcijo idej, ki jih je soustvarjal in zagovarjal Vasarely.

Razstave v gradu Tivoli

Do sredine aprila je na ogled še razstava madžarsko-francoskega umetnika Victorja Vasarelyja. Razstava ob jubileju kolektiva Small but dangers bo tam na ogled od sredine novembra 2025, istočasno pa pripravljajo še razstavo grafik Oliverja Pilića Lesorezi.

V Švicariji se bosta predstavila Helena Tahir in Damijan Kracina
Na samostojni razstavi v MGLC Švicariji bo Helena Tahir pod naslovom Poslednji sektor II. predstavila nova dela iz serije Poslednji sektor, ki so nastala v preteklem letu bivanja v MGLC Švicariji. Razstava bo vključevala njeno umetniško knjigo The Last Sector: Tracing Back My Father’s Unspoken Past, video instalacijo in dela na tekstilu, ustvarjena v različnih grafičnih tehnikah. S serijo Poslednji sektor II – nadaljevanje se umetnica vrača v dolgo zamolčano preteklost svojega očeta in jo prepleta s spomini na svoj prvi obisk Iraka, očetove domovine, leta 2023.

Razstava Damijana Kracine bo nosila naslov Navigacija. Kracina deluje predvsem na področju kiparstva in intermedijske umetnosti. Živi in ustvarja v Ljubljani, kjer ima delovni atelje v MGLC Švicariji. S svojimi zadnjimi deli in razstavami napoveduje morebitne scenarije prihodnosti živih bitij, ki naseljujejo planet. Na razstavi v MGLC Švicariji bo predstavil delo Navigacija v tehniki oglja na kartonu iz leta 2023.

Z današnjim podpisom pogodbe o težko pričakovani prenovi novomeškega narodnega doma je bil storjen ključen korak k temu, da bo najstarejši narodni dom v Sloveniji kmalu v polnem sijaju služil mestu in meščanom in bil zopet v ponos svoji državi. Narodne domove so na Slovenskem po češkem vzoru začeli postavljati v drugi polovici 19. stoletja, ko so vse bolj narodno prebujeni Slovenci začeli ustanavljati številna bralna, pevska, telovadna, igralska in druga društva, ki so potrebovala prostore za svoje delovanje in javne nastope. Prvi slovenski narodni dom je leta 1873 začela graditi Narodna čitalnica iz Novega mesta, dom je vrata odprl leta 1875, gradnja pa je bila dokončana leta 1885, kar je 11 let pred izgradnjo narodnega doma v Ljubljani.

Pogodbo za prenovo sta podpisala župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni in direktor na javnem razpisu izbranega novomeškega podjetja FA-ST Slavko Strasbergar.

Po besedah Macedonija z načrtovano obnovo uresničujejo dolgoletna prizadevanja, da bi obnovili – za Novo mesto in širšo Slovenijo – simbolno zelo pomembno stavbo, zgrajeno pred nekaj manj kot 150 leti.

Tu so prvič v slovenskem jeziku uprizorili Linhartovo igro Matiček se ženi. Manj znano pa je, da se je gradnja Narodnega doma pred 150 leti hudo zapletla in dokončanje se je vleklo desetletja. “Ustanovili so delniško družbo in nekateri posamezniki so dobesedno zastavili svoje premoženje, da se je ta Narodni dom dokončal,” je pojasnila zgodovinarka Majda Pungerčar.

Stavba, ki velja tudi za najstarejši narodni dom v državi, je v zadnjih desetletjih propadala in bila tudi nevarna za okolico. “S prenovo jo zdaj vračamo Novomeščanom ter kulturni dejavnosti in družbenemu življenju,” je ob podpisu pogodbe povedal župan.

Večnamenska dvorana, a posvečena kulturi
Ko bo zgradba prenovljena, bo po besedah Macedonija služila kot kulturni dom z večnamensko dvorano. V njej bodo gostili različne kulturne dejavnosti, pri čemer nameravajo dodatno pozornost dati likovni dejavnosti, bodisi preko ateljejev bodisi preko razstav. V domu bo mesto dobila tudi stalna muzejska zbirka o olimpioniku in novomeškem rojaku Štuklju, kar je bila obljuba Štukljevi družini. Zbirko bo z gradivom tudi iz Štukljeve zapuščine pripravil Dolenjski muzej.

Ker neposredno ob glavnem vhodu v stavbo poteka cesta, bo v prenovljeni stavbi iz varnostnih razlogov glavni vhod z zadnje strani, kjer bo urejeno tudi večje dvorišče, kar naj bi še dodatno pomagalo k oživitvi objekta.

V okviru prenove bodo po besedah Strasbergarja temeljito prenovili predvsem stene in strope. Prenovo bo podjetje izvedlo z lastnimi zmogljivostmi, pri čemer bodo vanjo vključili novomeške obrtnike, s katerimi delajo že dolga leta. Prenova bo potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj gre za kulturni spomenik državnega pomena. “Z zavodom sodelujemo že dolga leta, tako da s tem ne bi smelo biti težav,” je povedal.

Prenova bo stala 3,8 milijona evrov, od česar naj bi 3,1 milijona pridobili iz evropskih sredstev, natančneje mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Prenova bo po besedah Strasbergarja stekla takoj po novem letu, zaključena pa naj bi bila v letu in pol.

V Ljubljani so prvič v celoti razgrnili program EPK GO! 2025. V sklopu programa bodo govorili o vojni in miru, o tem, kako po katastrofah ustvariti nekaj novega, o življenju ob meji in o tem, da je za preživetje planeta nujno misliti in delovati zeleno.

Program Evropske prestolnice kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica 2025 so predstavili pred petkovim prevzemom naziva v Bad Ischlu v Avstriji. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob navzočnosti predstavnikov Zavoda Go! 2025 izrazila upanje, da bo najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek in pogled na družbo in prihodnost.

Prvi čezmejni EPK
Vrečko je ob tem poudarila pomen tega nacionalnega projekta, ki so ga načrtovali dalj časa, že ob začetku pa je bil po njenih besedah zastavljen inovativno in z drugačnimi pristopi, vse z namenom, da bi rezultati ostali. Zamišljen je bil trajnostno, zeleno in povezovalno, Nova Gorica pa se je pri tem obrnila na sosednjo Gorico, s katero sta pripravili prvi čezmejni EPK.

Gre za nacionalni projekt
“Leto 2025 bo tisto leto v Sloveniji, ki bo posvečeno kulturi,” je dejala ministrica in dodala, da to ni le projekt ene ali dveh občin, temveč nacionalni projekt, kot je bil tudi zamišljen ob nastopu aktualne vlade. S tem namenom so ustanovili posebno komisijo, podpisali pogodbo v vrednosti deset milijonov evrov in jih nato zvišali na 14,5 milijona evrov, kolikor je namenjenih samemu programu. Ob tem je treba upoštevati investicije v gradnjo amfiteatra novogoriškega gledališča in prenovo vile Rafut, sočasno pa poteka še velika prenova novogoriške železniške postaje.

Priložnost za razmislek o družbi in pogled v prihodnost
Ministrica je prepričana, da bo v Novi Gorici “vsak lahko našel kaj za svojo dušo“, medtem ko bo naše najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek, pogled na družbo in tudi v prihodnost.

Pokazati stvari, ki jih to okolje premore
Program sta predstavila programski direktor Stojan Pelko in umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric. Po Pelkovih besedah izhodišče za program ni bila misel, da bi umetniki oziroma izvajalci prišli in odšli, temveč da bi Evropi pokazali avtentične stvari, ki jih premore to okolje.

Program, ki se mora znati odzvati
Od leta 2020, ko je novogoriška kandidatura osvojila naziv, “smo šli skozi pandemijo, doživljamo dve vojni in smo nenehno zapljuskani z valovi prebežnikov”, je še dejal Pelko. Zato so po njegovih besedah vztrajali, da program ni zabetoniran v času, temveč da se mora znati odzivati. Dogodke, ki jih prinaša leto 2025, so povezali v štiri sklope, ki vsi odgovarjajo na pomembna vprašanja Evrope tega trenutka – odpirali bodo temo vojne in miru, kako nadaljevati po katastrofah, o življenju ob meji in razmisleku o skrbi za planet.

To so štirje naši programski stebri in danes smo predstavili, kako veliko lokalnih umetnikov je doseglo evropsko ali svetovno slavo in so se zato vrnili domov,” je povedal Pelko.

V prvem sklopu bodo obiskovalci hodili po Poti miru v spomin na bojišča prve svetovne vojne, videli dela Zorana Mušiča iz koncentracijskega taborišča Dachau, v središču Epic se bodo na 20. stoletje ozrli prek pričevanj meščanov obeh mest. V drugem sklopu se bodo spomnili graditelja Nove Gorice Edvarda Ravnikarja, saj nastaja digitalni in knjižni vodnik po mestu, a tudi rušitelja starih “struktur psihiatričnega zdravljenja” Franca Basaglie, med drugim s kinom v njegovem goriškem parku. V tem delu bodo tudi gledališki režiser Tomi Janežič s sklopom predstav, ki nastajajo v več evropskih mestih, in koncerti svetovnih glasbenih zvezd.

Moja meja je tvoja meja
Tihotapci bodo dali prostor italijanskemu plesalcu Mattii Casonu in njegovemu projektu Moja meja je tvoja meja, zgodbam aleksandrink in področju filma, med drugim s filmsko pisarno. Sklop Zelo zeleno bo posvečen ekologiji, prihodnosti hrane in botanični dediščini.
Slovesno odprtje EPK-ja bo na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, s simboličnim povezovanjem obeh mest od postaje do postaje, kjer se bodo z budnico pihalnega orkestra pripeljali do odprtja na Trgu Evrope. Režijo slovesnosti bo prevzela Rusjan Bric. Vsak letni čas bo sicer zaznamovan z večjim oziroma množičnim dogodkom.

Urbani prostor, ki nastaja na prej degradiranem območju
Po predstavitvi programa najprej v Novi Gorici in zdaj v Ljubljani bo prihodnji teden sledila predstavitev v Bruslju. Na začetku decembra bodo predstavili program v Gorici in nato še v Rimu. Po besedah direktorice zavoda GO! 2025 Mije Lorbek je projekt vreden več kot 200 milijonov evrov, kar je pomembno predvsem za kulturno produkcijo, ki ji v tem čezmejnem območju “resnično primanjkuje prostorov”. “Na prej degradiranem prostoru na meji zdaj nastaja domišljeno oblikovan in urban prostor kulture,” je dejala.