Potem, ko je Aleš Vaupotič kot direktor odstopil maja lani, je kustosinja in muzejska svetovalka, Martina Vovk, od 1. junija lani vodila Moderno galerijo kot vršilka dolžnosti, z današnjim dnem pa je bila pričakovano imenovana za novo direktorico.

Martina Vovk, doktorica znanosti, umetnostna zgodovinarka in literarna komparativistka ter kustosinja, je bila pričakovano imenovana kot naslednja direktorica Moderne galerije. Za direktorico jo je imenovala ministrica za kulturo Asta Vrečko, so sporočili z ministrstva za kulturo. Njeno imenovanje sledi eno leto po odstopu direktorja Aleša Vaupotiča in odkar je ministrica imenovala Vovk za vršilko dolžnosti. Vaupotič je bil na mesto direktorja Moderne galerije imenovan aprila 2021, v tem času pa so bili na ministrstvu, kot navajajo, deležni več opozoril glede slabega vodenja javnega zavoda.

Od leta 2011, ko se je v galeriji zaposlila na oddelku za zbirke in razstave, kjer se je posvetila proučevanju zgodovine umetnosti in pripravljanju razstav pretežno iz obdobja 20. stoletja, je pripravila več večjih retrospektivnih in skupinskih razstav, prispevala strokovna besedila in uredila kataloge za razstave Gabrijela Stupice, Marija Preglja, Metke Krašovec, Andraža Šalamuna, Toneta Lapajneta, V.S.S.D. in Alena Ožbolta, za skupinsko slikarsko razstavo Čas brez nedolžnosti in nazadnje za razstavo feministične umetnosti Vedno na voljo. Vovk je članica več strokovnih žirij s področja likovne in vizualne umetnosti. Je tudi komisarka za slovensko predstavitev na letošnjem umetnostnem bienalu v Benetkah, kjer s projektom Skrivnost vrta zate sodeluje Nika Špan.

Spomnimo še, da so ob imenovanju Vovk kot vršilke dolžnosti maja lani na ministrstvu poudarili, da ima za svojo prednostno nalogo normalizacijo delovnih procesov ter pripravo in izvedbo razstavnega programa. “Ključna je vzpostavitev v zadnjih letih porušenega socialnega in strokovnega dialoga v naši edini nacionalni ustanovi za moderno in sodobno umetnost, kar se je poznalo pri izvedbi in kakovosti razstavnega programa ter izvajanju muzejske službe,” so poudarili. Ob tem so zapisali, da Vovk načrtuje prenovitev delovnih procesov strokovnih in podpornih služb ter da bo veliko pozornost namenila tudi razstavnemu programu, tako v glavni stavbi Moderne galerije na Cankarjevi cesti kot v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi.

Vlada je sprejela uredbo o pomoči za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov. Gre za podzakonski akt lani sprejetega interventnega zakona, ki je med drugim prinesel podlago za spodbude za naložbe v obnovljive vire energije. Za podpore bo na voljo 150 milijonov evrov.

Pred dnevi sprejeta uredba je tako izvedbeni akt zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki je bil sprejet decembra lani in je med drugim prinesel določila za varčevanje z energijo, spodbude za naložbe v obnovljive vire energije ter omogočil pobiranje prispevkov od presežnih prihodkov energetskih družb, regulacijo cene ogrevanja in subvencioniranje nakupov peletov.

Do sprejema uredbe prihaja nekaj dni po tem, ko je Evropska komisija odobrila slovensko shemo spodbud za obnovljive vire energije. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je bil v izjavi po seji vlade zadovoljen, da je Slovenija po treh mesecih intenzivnega dialoga s Komisijo kot ena prvih članic EU dobila dovoljenje za tovrstno shemo.

Lani sprejeti evropski krizni okvir za državne pomoči je omejitve teh spodbud za članice v luči energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino močno omilil. Evropska komisija je z začasnim okvirom po Kumrovih pojasnilih članicam dovolila tudi, da pripravijo ukrepe, ki bi bili bolj ciljani.

Pomoč za investicije v nove proizvodne naprave in proizvodnjo iz obnovljivih virov energije

Do pomoči bodo upravičene investicije v nove proizvodne naprave glede na inštalirano moč in za različne tehnologije za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, shranjevanje električne energije in toplote ter proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije.

Država bo tako pospeševala proizvodnjo električne energije iz sončnih, geotermalnih in tudi hidroelektrarn z inštalirano močjo do enega megavata oziroma do šest megavatov, če je naprava v 100-odstotni lasti malih ali srednjih podjetij ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov, ki je pravna oseba.

Za podpore bo na voljo 150 milijonov evrov, javni poziv pa bo pripravljen predvidoma v septembru. Izvajal ga bo center za podpore pri družbi Borzen, ki je operater trga z električno energijo.

Pospeševala bo tudi proizvodnjo električne energije iz vetrnih elektrarn z inštalirano močjo do enega megavata oziroma do 18 megavatov, če je elektrarna v popolni lasti mikro in malih podjetij ali skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.

Država bo ob tem podprla še soproizvodnjo električne energije in toplote iz lesne biomase, geotermalne energije, bioplina, deponijskega plina in plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, ter proizvodnjo toplote iz lesne biomase, energije okolice, sončne in geotermalne energije, vključno s toplotnimi črpalkami.

Med projekte za podporo so lahko vključeni tudi projekti postavitve naprav za shranjevanje električne ali toplotne energije. Upravičenci za dodelitev podpor so pravne osebe, zadruge, fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in občine.

V prostoru za umetnost KiBela je na ogled skupinska razstava hrvaških umetnic in umetnikov Snježane Ban, Nine Ivančić, Mihaela Klanjčića, Damirja Sokića in Ljerke Šibenik.

Razstava z naslovom Življenje dobro uglašenih oblik – po izboru Galerije Kranjčar iz Zagreba – združuje “v vizualno sožitje dela petih hrvaških umetnic in umetnikov različnih generacij”, so sporočili iz KID-a KIBLA.

Ljerka Šibenik se je umetniško oblikovala v obdobju neposredno pred in po mitskem letu 1968, Damir Sokić in Nina Ivančić sta kot avtorja dozorela na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta prejšnjega stoletja, Snježana Ban ob koncu drugega desetletja tega stoletja in Mihael Klanjčić na samem začetku tretjega desetletja.

Vsako izmed razstavljenih del ima namreč jasen znak konstruktivnih refleksij, a nikakor ne na račun lastne poetične avre.

Risbe, stenski reliefi in prostostoječi objekti
Razstavljena dela imajo na prvi pogled popolnoma različne likovno-formalne in prostorsko-uprizoritvene značilnosti, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da so risbe, stenski reliefi in prostostoječi objekti zastopani v enakih razmerjih, opisujejo kuratorji iz Galerije Kranjčar, ki so sodelovali s Petrom Tomažem Dobrilo.

“S klasičnim formalno-analitičnim pristopom pa nikakor ni mogoče – enako velja za toge medijske klasifikacije in definicije – ozavestiti kohezivne logike celotne razstavne postavitve. Vsako izmed razstavljenih del ima namreč jasen znak konstruktivnih refleksij, a nikakor ne na račun lastne poetične avre. Povezuje jih pravzaprav neverjeten domišljijski racionalizem njihovih avtoric in avtorjev.”

Peterica umetniških govoric, različnih pristopov in uporabljenih materialov in medijev – risbo, sliko, skulpturo, instalacijo, akcijo – se bo z dinamičnim prepletom podob in objektov v galerijskem prostoru povezala v koherentno enoto, ki bo vsrkavala individualne vsebine in z njimi dihala skozi posamezne forme.

Od črno-belega do barvitega, od abstrakcije do konkretizacije, od angažiranosti do igrivosti nas vodijo dela, ki še vedno ohranjajo modernistična izhodišča, a se nadgrajujejo z aktualno sporočilnostjo, ki je lahko tako kritična kot ironična in podana v likovnem, družbenem ali v širšem kontekstu, še pišejo kuratorji.

Razstava je odprta do 22. marca 2023.