Društvo Eko Anhovo in dolina Soče je na inšpektorat za okolje in prostor podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, saj menijo, da Salonit ne zagotavlja ustreznih meritev temperature sosežiga. Salonit vse očitke zavrača.

Na Salonit Ahovo letijo novi očitki, povezani s sosežigom odpadkov. Prepričani, da ne izvaja ene od meritev, ki jo zahteva okoljevarstveno dovoljenje, ga je Eko Anhovo in dolina Soče prijavilo okoljski inšpekciji. “Agencija za okolje je dolžna izvajati nadzor, a ga očitno ne,” pravi Mateja Sattler. Salonit odgovarja: meritve opravljamo, rezultate bomo predali agenciji.

Salonit Anhovo mora v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem iz leta 2007 ob sosežigu odpadkov opravljati številne meritve in o njih redno poročati agenciji za okolje (Arso). Med drugim mora redno in trajno meriti tudi temperaturo na reprezentativni točki, s čimer mora preverjati, ali prihaja do popolnega zgorevanja odpadkov ter razpada strupenih in za zdravje ljudi izjemno nevarnih dioksinov.

Sumijo, da meritve sploh ne opravljajo

V društvu Eko Anhovo in dolina Soče pa so prepričani, da podjetje te meritve sploh ne opravlja. Tako vsaj sklepajo glede na dejstvo, da Arso o tem za obdobje zadnjih štirih let nima podatkov. To so društvu potrdili na agenciji. “Od Arso smo prejeli odgovor, da podatkov, ki se nanašajo na izvajanje trajnih meritev temperature na točki z oznako HT40, za obdobje od 2018 do 2022 še niso prejeli. Zanje naj bi zaprosili podjetje Salonit Anhovo ter od njih prejeli obljubo, da jih v podjetju pripravljajo ter da nam jih bodo posredovali takoj, ko jih prejmejo,” je pojasnila Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče.

Zaradi suma, da meritev sploh ne izvajajo, je društvo inšpektorat za okolje in energijo podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja. “Ugotavljamo, da se kljub agresivni propagandi cementarne o zelenem prehodu ne izvajajo niti temeljne obveznosti iz okoljevarstvenega dovoljenja. Organ nadzora Arso pa v najmanj štirih letih ni ugotovil, da zavezanec ne izvaja obratovalnega monitoringa v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Zakaj Arso nima podatkov o tem, naj ugotavlja inšpekcija,” poudarja Sattlerjeva. Meni, da je žalostno, da mora na nadzor, ki ga je dolžna izvajati pristojna institucija, opozarjati civilna družba. “Na neučinkovitost državnega nadzora opozarjamo že desetletje – sprašujemo se, zakaj se na tem področju še vedno ničesar ne naredi,” se strinja Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

Da ni pravilnega nadzora nad sosežigom odpadkov, so prepričani tudi v Civilni iniciativi Danes!. “Pričakujemo, da bodo ustrezni organi in inšpekcija urgentno ukrepali ter nemudoma zagotovili zakonito delovanje podjetja Salonit Anhovo,” poudarja Manuela Korečič. Na prijavo so se odzvali tudi na Občini Kanal ob Soči. Od Salonita so včeraj zahtevali, “da do konca današnjega dne (do polnoči) posreduje vse neobdelane rezultate trajnih meritev na točki HT 40.”

“Meritve opravljamo, posredovali bomo podatke”

“V Salonitu Anhovo delujemo skladno z veljavnimi predpisi in v celoti spoštujemo okvire veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja (OVD),” so se na prijavo odzvali v podjetju. Kot pravijo, izvajajo “obratovalni monitoring emisij v zrak skladno s predpisi in kot je določeno v Programu obratovalnega monitoringa. Le-tega je za Salonit Anhovo pripravila akreditirana institucija in je bil del vloge za pridobitev OVD.” Zagotavljajo, da meritve temperature na točki prikopa izmenjevalnika toplote na peč, ki jih zahteva OVD, redno izvajajo, jih pa ne pošiljajo po avtomatizmu na Arso, ker tega ne zahteva program monitoringa. Arso jih zanje tudi ni zaprosil. “Nedavno smo prejeli poziv za posredovanje teh podatkov. Da zagotovimo transparentnost našega delovanja do regulatorja bomo zaželene podatke seveda posredovali v najkrajšem možnem času,” zagotavljajo v Salonitu.

Država bo s prenovo žitnice po dolgih letih čakanja na primerno rešitev le zagotovila prostor bogati ptujski arheološki zbirki, ki je trenutno v zaprtih depojih.

Ptuj je včeraj obiskala Asta Vrečko, ministrica za kulturo, v družbi Matevža Čelika Vidmarja, državnega sekretarja.

Vlada je tako naposled še uradno potrdila obnovo grajske žitnice. Tej bodo vdahnili novo življenje, postala bo razstavišče in depo odprtega tipa, ki ga bodo lahko obiskali vsi. 

Obnova žitnice je za Pokrajinski muzej Ptuj Ormož izjemnega pomena. Obnovljena mogočna stavba bo nudila nov dom arheološkim artefaktom iz depoja, artefaktom, ki so za državo, mesto in širše okolje izjemnega pomena za razumevanje preteklosti, pa so ostajali skriti pred očmi javnosti, pospravljeni v prostore z neprimernimi pogoji.

Vlada je prepoznala vrednost same žitnice in artefaktov, je poudarila ministrica, zato v celoti financirajo obnovo te. Žitnica bo hranila artefakte izjemne vrednosti, med njimi bo tudi Orfejev spomenik, ki bo imel v kašči posebno mesto. Zaradi svoje velikosti in teže bodo prostor do neke mere prilagodili prav njemu. 

Graditi nov muzej bi bilo nesmiselno
Dogovora s pristojnim ministrstvom so zelo veseli tudi na strani ptujske občine in pokrajinskega muzeja, kjer so si dolgo prizadevali za primerno rešitev. Kot je dejala županja Nuška Gajšek, je prepričana, da je takšna, kot je zdaj na mizi, tudi najbolj smiselna, saj bi bilo neracionalno graditi nove prostore, če je v mestu na razpolago precej takih, ki jih je treba obnoviti in jim dati novo vsebino.

Županja je obenem vesela, da mestni občini ne bo treba financirati priprave projektne dokumentacije, kot so razmišljali sprva, saj se zdajšnje vodstvo ministrstva zaveda, da vendarle gre za objekt, ki je v državni lasti. Se je pa občina prijavila na razpis države za osvetlitev kulturnih spomenikov, sodelovali bodo pri zagotavljanju začasnih prostorov tistega, kar je v objektu ta trenutek, morali pa bodo poskrbeti tudi za preselitev prebivalcev grajskega kompleksa.

Aleksander Lorenčič, direktor ptujsko ormoškega pokrajinskega muzeja, je dejal, da je to naznanilo tudi lepo darilo muzeju ob 130-letnici.  Za obnovo grajske žitnice so si desetletja prizadevale generacije muzealcev in širše javnosti, je dejal in spomnil, da je minilo že 12 let, odkar bogata arheološka dediščina mesta ni na ogled javnosti.

Kakšna bo nova kašča? 

In kako bo nova kašča izgledala? Prostor bo odprt, svetlobo mu bodo nudila okna, strope bodo še zmeraj krasili trami. V notranjosti bo depo odprtega tipa. Pomeni, da bodo artefakti na ogled širši javnosti, postavljeni bodo v premične omare. 

Tokrat so se pristojni odločili, da gradbeni zakon ponovno spremenijo oziroma dopolnijo zaradi gradbenih inšpektorjev.

Gradbeni zakon (GZ-1), ki se uporablja od 1. junija 2022, je pred novimi popravki oziroma dopolnitvami, ki se nanašajo na gradbene inšpektorje. Teh naj bi bilo po ugotovitvah pristojnih na ministrstvu za naravne vire in prostor, v čigar pristojnosti je gradbena zakonodaja, zaradi velikega vzpona gradbene panoge, premalo.  Zahtevana stopnja izobrazbe je previsoka Eden od razlogov za pomanjkanje inšpektorjev pa naj bi bila stroga zakonodaja, torej določilo v zdaj veljavnem gradbenem zakonu, kdo je lahko in kdo ne gradbeni inšpektor.

Ta namreč določa, da je za gradbenega inšpektorja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo pogoje za javne uslužbence, in s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in ima izobrazbo s področja arhitekture, gradbeništva in drugih podobnih tehničnih izobrazb ali s področja prava, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni druge stopnje izobrazbe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in delovne izkušnje s področja graditve objektov.

Zgolj 67 inšpektorjev je premalo

Po podatkih inšpektorata za naravne vire in prostor, kamor spadajo tudi gradbeni inšpektorji, je teh le 67. Čeprav so že z gradbenim zakonom iz leta 2018 načrtovali zaposlitev 25 novih, tega nikoli niso uresničili. Zahteva, da imajo gradbeni inšpektorji drugo stopnjo ustrezne izobrazbe, je v praksi težko izvedljiva, še ugotavljajo pristojni. Na pomanjkanje gradbenih inšpektorjev ob obravnavi pobud in tudi v svojih letnih poročilih redno opozarja tudi varuh človekovih pravic. Varuh navaja, da če je inšpektorjev premalo, se ne morejo učinkovito odzvati na prejete prijave, niti ukrepati na podlagi lastnih opažanj in zaznav. Posledično se kršitve ne odpravljajo, vprašljiva pa je tudi preventivna funkcija inšpekcijskih postopkov.

Zdaj nižja izobrazba in delovne izkušnje

Cilj popravkov, ki jih zdaj predstavljajo pristojni v zakonu o dopolnitvah in spremembah gradbenega zakona, je rešitve kadrovske problematike gradbene inšpekcije tako, da se širi nabor oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja.  Glede na predlog, ki je zdaj v javni obravnavi, sprejet pa naj bi bil po hitrem postopku, bo po novem lahko gradbeni inšpektor tudi tisti, ki ima nižjo stopnjo izobrazbe, torej zaključeno prvo stopnjo s področja arhitekture, gradbeništva in drugih podobnih tehničnih izobrazb ali s področja prava. Dodatni pogoj pa bo pet let delovnih izkušenj s področja gradbeništva.