Connect with us

Slovenija

Slovenija se segreva bolj od globalnega povprečja

Objavljeno

dne

“Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povprečja”, so pred dnevi opozorili strokovnjaki ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira GZS. Prav tako so enotni, da je treba pospešiti prehod v nizkoogljično družbo, več vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.

Več kot 150 udeležencev Okoljskega dne gospodarstva je soglašalo, da si je treba prizadevati za povečanje medsebojnega zaupanja ter se povezovati medsektorsko in multidisciplinarno, so sporočili iz GZS.

Vesna Nahtigal izvršna direktorica GZS je izpostavila, da krize zadnjih let narekujejo spremembe v širši družbi za pravočasni in konkurenčni prehod gospodarstva na nizkoogljične tehnologije in nove poslovne modele. “Spremeniti se mora tudi način delovanja lokalne in državne uprave, pa tudi potrošniška kultura in širša družba,” je dejala.

Pariški podnebni sporazum ima cilj omejiti globalno segrevanje na manj kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, medtem ko si prizadeva za omejitev povečanja celo na 1,5 stopinje.

Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020

Ob predstavitvi dejanskega stanja v Sloveniji na področju podnebnih sprememb in prognozi je Žiga Zaplotnik z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko poudaril, da je Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020. Opozoril je, da lahko do konca stoletja – ob zmernem ukrepanju – povprečne temperature v Sloveniji narastejo celo za skoraj pet stopinj Celzija.

Jan Bohinec iz Gen-I je potrdil, da energetski sektor ustvarja približno tretjino emisij toplogrednih plinov pri nas. Meni, da te emisije lahko občutno zmanjšamo, saj so tehnologije obnovljivih virov znane, dostopne in ekonomsko smiselne, vendar pa tehnološka preobrazba ne čaka le energetski sektor, temveč vse sektorje gospodarstva. Ob tem je poudaril še, da se proces tu ne sme ustaviti.

Tehnologije in koncept, s katerimi se lahko en del naše energetsko intenzivne industrije, proizvodnje materialov, preobrazi že do konca tega desetletja, je predstavil Tomaž Vuk iz Salonita Anhovo. Potrdil je, da možne tehnologije obstajajo, pri čemer pa se po njegovem prepričanju ne soočamo s krizo tehnologij, temveč krizo zaupanja.

Poskrbeti moramo za lastne odpadke

Profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Jožef Medved je izpostavil nujnost ohranjanja proizvodnje materialov v Evropi, tako zaradi njihove vloge pri zagotavljanju virov za gospodarstvo, manjših vplivov na okolje kot pomena za prihodnjo nizkoogljično preobrazbo gospodarstva in družbo prihodnosti.

Da so slovenski proizvajalci materialov inovativni ter že razvijajo in proizvajajo vrhunske materiale, ki naslavljajo potrebe novih tehnologij, je potrdil Stanislav Jakelj iz Sij Acronija.

Udeleženci so se dopoldne dotaknili tudi odpadkov, pri čemer moramo po njihovem mnenju prav tako postati samozavestnejši. Kot je izpostavil Niko Samec z mariborske fakultete za strojništvo, moramo z vidika odgovornega in etičnega ravnanja poskrbeti za lastne odpadke, ki jih ni moč snovno predelati, jih pa lahko termično obdelamo in nastalo toploto koristimo, saj zato obstajajo varne, zanesljive in preverjene tehnologije, so še sporočili z GZS.

OKOLJE

Novi očitki civilne družbe na račun Salonita Anhovo, ki pa očitke zavrača

Objavljeno

dne

Društvo Eko Anhovo in dolina Soče je na inšpektorat za okolje in prostor podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, saj menijo, da Salonit ne zagotavlja ustreznih meritev temperature sosežiga. Salonit vse očitke zavrača.

Na Salonit Ahovo letijo novi očitki, povezani s sosežigom odpadkov. Prepričani, da ne izvaja ene od meritev, ki jo zahteva okoljevarstveno dovoljenje, ga je Eko Anhovo in dolina Soče prijavilo okoljski inšpekciji. “Agencija za okolje je dolžna izvajati nadzor, a ga očitno ne,” pravi Mateja Sattler. Salonit odgovarja: meritve opravljamo, rezultate bomo predali agenciji.

Salonit Anhovo mora v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem iz leta 2007 ob sosežigu odpadkov opravljati številne meritve in o njih redno poročati agenciji za okolje (Arso). Med drugim mora redno in trajno meriti tudi temperaturo na reprezentativni točki, s čimer mora preverjati, ali prihaja do popolnega zgorevanja odpadkov ter razpada strupenih in za zdravje ljudi izjemno nevarnih dioksinov.

Sumijo, da meritve sploh ne opravljajo

V društvu Eko Anhovo in dolina Soče pa so prepričani, da podjetje te meritve sploh ne opravlja. Tako vsaj sklepajo glede na dejstvo, da Arso o tem za obdobje zadnjih štirih let nima podatkov. To so društvu potrdili na agenciji. “Od Arso smo prejeli odgovor, da podatkov, ki se nanašajo na izvajanje trajnih meritev temperature na točki z oznako HT40, za obdobje od 2018 do 2022 še niso prejeli. Zanje naj bi zaprosili podjetje Salonit Anhovo ter od njih prejeli obljubo, da jih v podjetju pripravljajo ter da nam jih bodo posredovali takoj, ko jih prejmejo,” je pojasnila Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče.

Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče Foto: Luka Carlevaris

Zaradi suma, da meritev sploh ne izvajajo, je društvo inšpektorat za okolje in energijo podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja. “Ugotavljamo, da se kljub agresivni propagandi cementarne o zelenem prehodu ne izvajajo niti temeljne obveznosti iz okoljevarstvenega dovoljenja. Organ nadzora Arso pa v najmanj štirih letih ni ugotovil, da zavezanec ne izvaja obratovalnega monitoringa v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Zakaj Arso nima podatkov o tem, naj ugotavlja inšpekcija,” poudarja Sattlerjeva. Meni, da je žalostno, da mora na nadzor, ki ga je dolžna izvajati pristojna institucija, opozarjati civilna družba. “Na neučinkovitost državnega nadzora opozarjamo že desetletje – sprašujemo se, zakaj se na tem področju še vedno ničesar ne naredi,” se strinja Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

Društvo Eko Anhovo in dolina Soče je na inšpektorat za okolje in prostor podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, saj da Salonit ne zagotavlja ustreznih meritev temperature sosežiga. Foto: Salonit Anhovo

Da ni pravilnega nadzora nad sosežigom odpadkov, so prepričani tudi v Civilni iniciativi Danes!. “Pričakujemo, da bodo ustrezni organi in inšpekcija urgentno ukrepali ter nemudoma zagotovili zakonito delovanje podjetja Salonit Anhovo,” poudarja Manuela Korečič. Na prijavo so se odzvali tudi na Občini Kanal ob Soči. Od Salonita so včeraj zahtevali, “da do konca današnjega dne (do polnoči) posreduje vse neobdelane rezultate trajnih meritev na točki HT 40.”

“Meritve opravljamo, posredovali bomo podatke”

“V Salonitu Anhovo delujemo skladno z veljavnimi predpisi in v celoti spoštujemo okvire veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja (OVD),” so se na prijavo odzvali v podjetju. Kot pravijo, izvajajo “obratovalni monitoring emisij v zrak skladno s predpisi in kot je določeno v Programu obratovalnega monitoringa. Le-tega je za Salonit Anhovo pripravila akreditirana institucija in je bil del vloge za pridobitev OVD.” Zagotavljajo, da meritve temperature na točki prikopa izmenjevalnika toplote na peč, ki jih zahteva OVD, redno izvajajo, jih pa ne pošiljajo po avtomatizmu na Arso, ker tega ne zahteva program monitoringa. Arso jih zanje tudi ni zaprosil. “Nedavno smo prejeli poziv za posredovanje teh podatkov. Da zagotovimo transparentnost našega delovanja do regulatorja bomo zaželene podatke seveda posredovali v najkrajšem možnem času,” zagotavljajo v Salonitu.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Ministrica potrdila: grajska žitnica na Ptuju bo vendarle obnovljena

Objavljeno

dne

Avtor

Država bo s prenovo žitnice po dolgih letih čakanja na primerno rešitev le zagotovila prostor bogati ptujski arheološki zbirki, ki je trenutno v zaprtih depojih.

Ptuj je včeraj obiskala Asta Vrečko, ministrica za kulturo, v družbi Matevža Čelika Vidmarja, državnega sekretarja.

Vlada je tako naposled še uradno potrdila obnovo grajske žitnice. Tej bodo vdahnili novo življenje, postala bo razstavišče in depo odprtega tipa, ki ga bodo lahko obiskali vsi. 

Obnova žitnice je za Pokrajinski muzej Ptuj Ormož izjemnega pomena. Obnovljena mogočna stavba bo nudila nov dom arheološkim artefaktom iz depoja, artefaktom, ki so za državo, mesto in širše okolje izjemnega pomena za razumevanje preteklosti, pa so ostajali skriti pred očmi javnosti, pospravljeni v prostore z neprimernimi pogoji.

Vlada je prepoznala vrednost same žitnice in artefaktov, je poudarila ministrica, zato v celoti financirajo obnovo te. Žitnica bo hranila artefakte izjemne vrednosti, med njimi bo tudi Orfejev spomenik, ki bo imel v kašči posebno mesto. Zaradi svoje velikosti in teže bodo prostor do neke mere prilagodili prav njemu. 

Vseh 5,6 milijona evrov za obnovo žitnice bo zagotovilo ministrstvo za kulturo, denar za projekt pa je že zagotovljen.
Foto: ptujinfo.com

Graditi nov muzej bi bilo nesmiselno
Dogovora s pristojnim ministrstvom so zelo veseli tudi na strani ptujske občine in pokrajinskega muzeja, kjer so si dolgo prizadevali za primerno rešitev. Kot je dejala županja Nuška Gajšek, je prepričana, da je takšna, kot je zdaj na mizi, tudi najbolj smiselna, saj bi bilo neracionalno graditi nove prostore, če je v mestu na razpolago precej takih, ki jih je treba obnoviti in jim dati novo vsebino.

Županja je obenem vesela, da mestni občini ne bo treba financirati priprave projektne dokumentacije, kot so razmišljali sprva, saj se zdajšnje vodstvo ministrstva zaveda, da vendarle gre za objekt, ki je v državni lasti. Se je pa občina prijavila na razpis države za osvetlitev kulturnih spomenikov, sodelovali bodo pri zagotavljanju začasnih prostorov tistega, kar je v objektu ta trenutek, morali pa bodo poskrbeti tudi za preselitev prebivalcev grajskega kompleksa.

Asta Vrečko, ministrica za kulturo (skrajno levo) je obiskala Ptuj v družbi državnega sekretarja Matevža Čelika Vidmarja (skrajno desno). Foto: Ptujinfo.com

Aleksander Lorenčič, direktor ptujsko ormoškega pokrajinskega muzeja, je dejal, da je to naznanilo tudi lepo darilo muzeju ob 130-letnici.  Za obnovo grajske žitnice so si desetletja prizadevale generacije muzealcev in širše javnosti, je dejal in spomnil, da je minilo že 12 let, odkar bogata arheološka dediščina mesta ni na ogled javnosti.

Kakšna bo nova kašča? 

In kako bo nova kašča izgledala? Prostor bo odprt, svetlobo mu bodo nudila okna, strope bodo še zmeraj krasili trami. V notranjosti bo depo odprtega tipa. Pomeni, da bodo artefakti na ogled širši javnosti, postavljeni bodo v premične omare. 

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Novi popravki gradbenega zakona

Objavljeno

dne

Avtor

Tokrat so se pristojni odločili, da gradbeni zakon ponovno spremenijo oziroma dopolnijo zaradi gradbenih inšpektorjev.

Gradbeni zakon (GZ-1), ki se uporablja od 1. junija 2022, je pred novimi popravki oziroma dopolnitvami, ki se nanašajo na gradbene inšpektorje. Teh naj bi bilo po ugotovitvah pristojnih na ministrstvu za naravne vire in prostor, v čigar pristojnosti je gradbena zakonodaja, zaradi velikega vzpona gradbene panoge, premalo.  Zahtevana stopnja izobrazbe je previsoka Eden od razlogov za pomanjkanje inšpektorjev pa naj bi bila stroga zakonodaja, torej določilo v zdaj veljavnem gradbenem zakonu, kdo je lahko in kdo ne gradbeni inšpektor.

Ta namreč določa, da je za gradbenega inšpektorja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo pogoje za javne uslužbence, in s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in ima izobrazbo s področja arhitekture, gradbeništva in drugih podobnih tehničnih izobrazb ali s področja prava, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni druge stopnje izobrazbe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in delovne izkušnje s področja graditve objektov.

Cilj popravkov, ki jih zdaj predstavljajo pristojni v zakonu o dopolnitvah in spremembah gradbenega zakona, je rešitve kadrovske problematike gradbene inšpekcije tako, da se širi nabor oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja.

Zgolj 67 inšpektorjev je premalo

Po podatkih inšpektorata za naravne vire in prostor, kamor spadajo tudi gradbeni inšpektorji, je teh le 67. Čeprav so že z gradbenim zakonom iz leta 2018 načrtovali zaposlitev 25 novih, tega nikoli niso uresničili. Zahteva, da imajo gradbeni inšpektorji drugo stopnjo ustrezne izobrazbe, je v praksi težko izvedljiva, še ugotavljajo pristojni. Na pomanjkanje gradbenih inšpektorjev ob obravnavi pobud in tudi v svojih letnih poročilih redno opozarja tudi varuh človekovih pravic. Varuh navaja, da če je inšpektorjev premalo, se ne morejo učinkovito odzvati na prejete prijave, niti ukrepati na podlagi lastnih opažanj in zaznav. Posledično se kršitve ne odpravljajo, vprašljiva pa je tudi preventivna funkcija inšpekcijskih postopkov.

Zdaj nižja izobrazba in delovne izkušnje

Cilj popravkov, ki jih zdaj predstavljajo pristojni v zakonu o dopolnitvah in spremembah gradbenega zakona, je rešitve kadrovske problematike gradbene inšpekcije tako, da se širi nabor oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja.  Glede na predlog, ki je zdaj v javni obravnavi, sprejet pa naj bi bil po hitrem postopku, bo po novem lahko gradbeni inšpektor tudi tisti, ki ima nižjo stopnjo izobrazbe, torej zaključeno prvo stopnjo s področja arhitekture, gradbeništva in drugih podobnih tehničnih izobrazb ali s področja prava. Dodatni pogoj pa bo pet let delovnih izkušenj s področja gradbeništva. 

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA1 dan nazaj

Krvavški vodovod po dolgih letih znova uradno v uporabi

Krvavški vodovod je vendarle v uporabi. Skrbel bo za skoraj 30.000 prebivalcev in 15.000 zaposlenih. Vreden je 15 milijonov evrov,...

Arhitektura5 dni nazaj

Plečnikove nagrade 2023 so podeljene, najvišje priznanje “odprti knjižnici” v ljubljanski Osnovni šoli Vič

Letošnjo Plečnikovo nagrado je žirija namenila “odprti knjižnici” v ljubljanski Osnovni šoli Vič avtorjev Matjaža Bolčine, Ernesta Milčinovića in Jana...

Arhitektura2 tedna nazaj

Znani so dobitniki nagrad OHS AWARD 2023

Pretekli teden je v Ljubljani potekala podelitev nagrad OHS AWARD izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

Materiali2 tedna nazaj

Kombinacija elegance in udobja

Sanitarni modul Geberit Monolith Plus Prenovljeni sanitarni modul Geberit Monolith Plus razširja možnosti oblikovanja kopalnice kot individualnega prostora dobrega počutja....

KULTURA2 tedna nazaj

Veliki koraki h kinematografski renesansi v Mariboru

Film v Minoritih je ena izmed priljubljenih kulturnih prireditev v mestu. Ekipa je, potem ko so v Mariboru zaprli še...

OKOLJE2 tedna nazaj

Novi očitki civilne družbe na račun Salonita Anhovo, ki pa očitke zavrača

Društvo Eko Anhovo in dolina Soče je na inšpektorat za okolje in prostor podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, saj...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Ministrica potrdila: grajska žitnica na Ptuju bo vendarle obnovljena

Država bo s prenovo žitnice po dolgih letih čakanja na primerno rešitev le zagotovila prostor bogati ptujski arheološki zbirki, ki...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Novi popravki gradbenega zakona

Tokrat so se pristojni odločili, da gradbeni zakon ponovno spremenijo oziroma dopolnijo zaradi gradbenih inšpektorjev. Gradbeni zakon (GZ-1), ki se...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Realnost ali iluzija: 56 energetskih vetrnic na Pohorju?

Na Pohorju se načrtuje gradnja 56 vetrnih elektrarn. Okoli 200 metrov visoke vetrnice se bodo, če bo projekt izveden, raztezale...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Prva tovarna “zelenih baterij” v Evropi že stoji

Baterijsko start-up podjetje ElevenEs je sporočilo, da je njihova proizvodna enota v Srbiji popolnoma operativna. Gre za prvo tovarno litijevo-železno-fosfatnih (LFP) baterijskih celic v...

POPULARNO