Connect with us

ZELENA ENERGIJA

Prva tovarna “zelenih baterij” v Evropi že stoji

Objavljeno

dne

Baterijsko start-up podjetje ElevenEs je sporočilo, da je njihova proizvodna enota v Srbiji popolnoma operativna. Gre za prvo tovarno litijevo-železno-fosfatnih (LFP) baterijskih celic v Evropi. Objekt je postavljen v Subotici, najbolj severno ležečem mestu Srbije, ko bo tovarna v polnem obsegu končana, kar bi naj bilo leta 2027, pa se bo celoten kompleks ponašal s kapaciteto 8 GWh na leto.

Tovarna posebnih baterijskih celic bo z obratovanjem začela v letu 2026, s čimer bo postala prva tovarna litijevo-železno-fosfatnih baterij v Evropi!

Objekt je postavljen v Subotici, najbolj severno ležečem mestu Srbije. Foto: ElevenES

Zelene baterije

Ob tem se bo v sklopu tovarne proizvajalo tudi posebne produkte – izdelek EDGE. ElevenEs trdi, da je njihov izdelek EDGE prva baterijska celica brez kobalta in niklja na celini, energija, porabljena v procesu pa je 100 % iz obnovljivih virov – kombinacije hidro, vetrne in sončne energije, kar je še dodatno impresivno!

Pred tem so že napovedali, da bo zmogljivost proizvodne enote, ki bo proizvajala baterijske celice EDGE, znašala 300 MWh. Proizvodna enota se specializira za proizvodnjo kakovostnih LFP prizmatičnih celic ter jih pošilja strankam za vzorčno testiranje, pri čemer so celice primerne za električna vozila, avtobuse, tovornjake in sisteme za shranjevanje energije.

»Celice baterij LFP trajajo trikrat dlje kot najbolj pogoste konkurenčne tehnologije, zaradi česar so najbolj stroškovno učinkovita baterijska rešitev na trgu. Poleg splošnih koristi LFP kemije celice baterij ElevenEs EDGE ponujajo višjo energijsko gostoto na ravni pakiranja v primerjavi z drugimi LFP celicami.«

Nemanja Mikać, predsednik uprave družbe ElevenEs, z baterijsko celico LFP. Foto: ElevenEs

Podjetje ElevenEs trdi, da bo LFP postala najpomembnejša baterijska kemija do konca desetletja, saj zagotavlja večjo varnost, nižje stroške in povečano trajnost. »Celice baterij LFP trajajo trikrat dlje kot najbolj pogoste konkurenčne tehnologije, zaradi česar so najbolj stroškovno učinkovita baterijska rešitev na trgu. Poleg splošnih koristi LFP kemije celice baterij ElevenEs EDGE ponujajo višjo energijsko gostoto na ravni pakiranja v primerjavi z drugimi LFP celicami,« so prepričani v podjetju ElevenES.

Zakaj baterije?

Baterijsko skladiščenje je ključna tehnologija v prihodnosti, saj bo omogočalo bolj učinkovito shranjevanje obnovljive energije, ki jo bomo pridobivali iz vetra, sonca in drugih virov. Zato je pomembno, da se razvijajo nove tehnologije baterij, ki so cenejše, trajnejše in bolj varne. LFP baterijske celice predstavljajo velik korak naprej v tej smeri, saj so varnejše in bolj trajne od drugih baterijskih tehnologij.

S tem projektom je ElevenEs postal vodilni proizvajalec LFP baterijskih celic v Evropi in se zavezal k nadaljnjemu razvoju tehnologij za shranjevanje energije. Čeprav obstajajo že drugi projekti, ki se ukvarjajo z razvojem LFP baterijskih celic, pa je ElevenEs s svojim dosežkom dokazal, da je mogoče proizvajati varnejše in bolj trajne baterije ter hkrati prispevati k zmanjševanju ogljičnega odtisa.

S tem, ko se bo LFP tehnologija širila, se bo verjetno zmanjšal tudi strošek proizvodnje baterijskih celic, kar bo omogočilo širšo uporabo baterijskih sistemov za shranjevanje energije. S tem bomo lahko bolj učinkovito uporabljali obnovljive vire energije ter prispevali k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in zmanjševanju našega ogljičnega odtisa.

ZELENA ENERGIJA

Največja sončna elektrarna v Sloveniji Zlatoličje-Formin bo poskrbela za več kot 7000 gospodinjstev

Objavljeno

dne

Dravske elektrarne Maribor načrtujejo enega največjih projektov na področju sončne energije v Sloveniji. Z gradnjo sončne elektrarne Zlatoličje – Formin do leta 2027 želijo povečati energetsko samozadostnost države.

Sončna elektrarna z močjo 22 MW in letno proizvodnjo 27 GWh bo lahko oskrbovala približno 7200 gospodinjstev. Z njo bodo zmanjšali odvisnost od uvoza energije, hkrati pa zagotovili njeno trajnostno proizvodnjo.

Največja sončna elektrarna v državi bo za dodatno proizvodnjo električne energije izkoristila obstoječo energetsko infrastrukturo brežin kanala reke Drave.

Andrej Kovač, vodja projekta, iz Dravskih elektran Maribor pravi: “Elektrarna bo nameščena na južno stran teh dovodnih kanalov, na zunanjo stran, tako da bo vidna tudi z avtoceste oziroma z določenih območij polja, tudi iz določenih naselij.”

Prav njen vizualni vpliv na okolje, tudi na kmetijske in rekreacijske površine, je bil glavni pomislek prebivalcev ob javnih predstavitvah projekta.

“Mi bomo izključno nameščali objekte na brežine, tako da bodo dejansko vse poti, sploh poljske poti pod nasipi, pa tudi vzdrževalne na kroni nasipov, ostale prosto dostopne,” odgovarja Andrej Kovač.

Sončna elektrarna bo imela osem ločenih segmentov, segment 5 v Zlatoličju je že zgrajen. Ob trajnostnih učinkih bo elektrarna izboljšala stabilnost elektroenergetskega omrežja. Razbremenila bo tudi srednjenapetostno omrežje, kar bo pomembno za nadaljnji razvoj.

Začetek gradnje načrtujejo za leto 2026, sončna elektrarna pa naj bi začela obratovati leto pozneje.

Nadaljuj z branjem

ZELENA ENERGIJA

Je vodik priložnost za Slovenijo na poti k zeleni prihodnosti?

Objavljeno

dne

Avtor

Slovenija je z novim korakom v smeri razvoja vodikovih tehnologij še trdneje postavila temelje za trajnostno energetsko prihodnost.

Podpis memoranduma o sodelovanju z evropskim Partnerstvom za čisti vodik je prelomnica, ki odpira vrata številnim priložnostim za gospodarstvo, znanost in energetski prehod države.

Kaj prinaša memorandum?

Državna sekretarka mag. Tina Seršen je 21. novembra 2024 v Bruslju podpisala memorandum o sodelovanju z izvršno direktorico Partnerstva za čisti vodik, Valèrie Bouillon-Delporte. Ta dokument Sloveniji zagotavlja podporo pri izmenjavi znanja, razvoju projektov in pridobivanju finančnih sredstev za vzpostavitev učinkovitega vodikovega ekosistema.

»Memorandum ne izraža le naše zaveze prihodnosti vodika, temveč odpira vrata pomembnim priložnostim za tehnično pomoč. S to podporo želimo okrepiti svoje zmogljivosti in pospešiti uvajanje vodikovih tehnologij v Sloveniji,« je poudarila državna sekretarka Seršen.

Pomoč vključuje prenos znanja in izkušenj, sodelovanje z desetimi evropskimi upravljavskimi organi ter tehnično podporo za projekte, kot je Severnojadranska vodikova dolina – ključni načrt za razvoj regije in njene energetske preobrazbe.

Zeleni vodik kot gonilo razvoja

Vodikove tehnologije prinašajo Sloveniji priložnosti, ki presegajo zgolj energetski sektor. Razvoj zelene industrije in tehnologij brez emisij lahko utrdi položaj slovenskih podjetij na mednarodnih trgih ter ustvari delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Slovenska industrija in raziskovalni sektor že danes razvijata inovativne rešitve na področju nizkoogljičnih tehnologij, memorandum pa bo dodatno spodbudil prehod k proizvodnji in uporabi zelenega vodika. Ta lahko služi kot ključni vir energije v industriji, prometu in energetski infrastrukturi, obenem pa podpira zaveze Slovenije in EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Evropska podpora vodikovim dolinam

Partnerstvo za čisti vodik, ki deluje kot javno-zasebno sodelovanje, ima osrednjo vlogo pri raziskavah in inovacijah na področju vodikovih tehnologij v Evropi. Evropska unija je partnerstvu med letoma 2021 in 2027 dodelila eno milijardo evrov, pri čemer bo skupni proračun, z vključenimi zasebnimi naložbami, presegel dve milijardi evrov.

Poleg tega je Evropska komisija v okviru načrta REPowerEU napovedala dodatnih 200 milijonov evrov za pospešeno vzpostavitev novih vodikovih dolin, pri čemer je cilj podvojiti njihov obseg do leta 2025.

Slovenija v koraku z Evropo

Slovenija je z vključitvijo v partnerstvo stopila ob bok naprednim evropskim državam, ki želijo izkoristiti potencial vodika za doseganje podnebnih ciljev. Uspešna prijava Ministrstva za okolje, podnebje in energijo na razpis za tehnično pomoč julija 2023 potrjuje zavezanost države k sodelovanju in dolgoročni viziji trajnostnega razvoja.

S tehnično podporo, ki jo bo prejela, ima Slovenija priložnost postati vzorčni primer trajnostnega energetskega prehoda. Z vlaganjem v inovacije in sodelovanje lahko vodik postane eden ključnih stebrov slovenske gospodarske rasti ter simbol zelene prihodnosti Evrope.

Nadaljuj z branjem

ZELENA ENERGIJA

V EU se sprašujejo kakšne so razlike med nizkoogljičnimi viri energije – predvsem jedrska energija

Objavljeno

dne

Avtor

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot so sonce, veter, voda in jedrska energija. A čeprav je vsem tem virom skupno to, da imajo nizke emisije, so med njimi tudi precejšnje razlike. Predvsem z vidika varnosti, učinkovitosti, porabe prostora in zanesljivosti.

Podnebne spremembe silijo svet v prilagajanje, pri čemer bo po opozorilih znanstvenikov največ treba narediti glede izpustov CO2, ki nastajajo pri uporabi fosilnih goriv. Evropska unija si je zato zadala cilj, da doseže neto nič izpustov do leta 2050. To namerava doseči s postopnim opuščanjem fosilnih goriv in prehodom na obnovljive in nizkoogljične vire energije. Mednje sodijo sončna, vetrna, hidro in jedrska energija. 

Med tradicionalne fosilne vire pa uvrščamo nafto, premog in plin. Medtem ko sta premog in nafta odgovorna za ogromne emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov, zemeljki plin pogosto velja za “čistejšo” izbiro, vendar še vedno prispeva k visokim emisijam CO2. Za razliko od fosilnih virov energije pa so pri nizkoogljičnih virih, kot so jedrska, sončna, vetrna, hidroenergija, emisije skoraj zanemarljive, saj pri proizvodnji električne energije ne nastajajo neposredni izpusti CO2. 

Se pa tudi nizkoogljični viri med seboj razlikujejo po učinkovitosti, porabi materialov in prostora, vplivu na okolje, razpoložljivosti električne energije in varnosti. Poglejmo, kakšne so glavne razlike med glavnimi nizkoogljičnimi viri energije.

Potreba po materialih

Pri nizkoogljičnih virih energije so potrebe po materialih zelo različne in so odvisne od tehnologije ter obsega proizvodnje. Materiali, kot so kovine, beton in steklo, se uporabljajo za gradnjo, vzdrževanje in obratovanje elektrarn. 

Vetrne elektrarne potrebujejo veliko količino materialov na enoto proizvedene energije, predvsem zaradi visokih stolpov in turbin. Glavni materiali za izgradnjo veternic so jeklo, beton, kompozitni materiali za lopatice turbin, bakrena ožičenja itd. Za gradnjo temeljev in stolpov je potrebno veliko betona in jekla, zlasti pri večjih turbinah ali morskih vetrnih elektrarnah.

Tudi hidroelektrarne potrebujejo ogromne količine materialov, predvsem betona in jekla, za gradnjo jezov in rezervoarjev. Vendar imajo tovrstne elektrarne zelo dolgo življenjsko dobo in nizke operativne stroške. Gradnja velikih hidroelektrarn zahteva ogromno gradbenih materialov in ima velik vpliv na okolje, a ko so enkrat zgrajene, lahko hidroelektrarne proizvajajo energijo desetletja brez večjih posodobitev.

Fotovoltaične (sončne) elektrarne zahtevajo precej več materialov na enoto proizvedene energije kot denimo jedrska ali hidroenergija, saj je sončna energija razpršena in potrebuje veliko površino. Glavni materiali za gradnjo sončnih elektrarn oziroma panelov so med drugim silicij, aluminij, steklo in redke kovine, kot so kadmij in indij. Poleg tega sta za montažne strukture potrebna tudi jeklo in aluminij. Solarni paneli se običajno zamenjajo na vsakih 25-30 letih, kar ustvari odpadke in potrebe po novih materialih.

V primerjavi s prej omenjenimi tipi elektrarn, potrebujejo jedrske elektrarne relativno majhno količino materialov na enoto proizvedene energije. Za gradnjo reaktorja in zaščitnih struktur je sicer potrebna velika količina jekla in betona, prav tako so potrebni tudi posebni materiali za gorivne palice. Vendar pa je poraba jekla, betona in drugih materialov na proizvedeni MWh električne energije precej manjša kot pri večini obnovljivih virov. Jedrske elektrarne imajo tudi razmeroma dolgo življenjsko dobo (40-60 let), kar pomeni, da se ti materiali uporabljajo učinkovito skozi daljše časovno obdobje.

Uporaba prostora

Slovenija je majhna država, zato je učinkovita raba prostora izjemnega pomena. Če želimo s sončnimi elektrarnami in vetrnimi parki zagotoviti zadostno količino električne energije, bi potrebovali obsežne površine. 

Sončne elektrarne zahtevajo veliko površino za namestitev panelov. Vetrne elektrarne prav tako zasedejo veliko prostora, a se lahko zemljo okoli vetrnih turbin uporablja za kmetijstvo ali druge namene. 

Velike hidroelektrarne posegajo v reke in obrečni prostor. Zahtevajo ogromna območja za rezervoarje, kar vpliva na lokalne ekosisteme in prebivalce. Po drugi strani pa jedrske elektrarne zasedejo relativno majhen in omejen prostor, hkrati pa omogočajo izjemno visoko proizvodnjo energije na kvadratni meter.

Razpoložljivost energije

Eden večjih izzivov pri sodobnih obnovljivih virih je nestalno in nezanesljivo zagotavljanje električne energije.
Sončne elektrarne v Sloveniji delujejo v povprečju le 10 do 25 odstotkov ur v letu, kar pomeni, da jo je treba kombinirati z drugimi viri energije. 

Pri vetrnih parkih je razpoložljivost okoli 22 odstotkov časa v letu, kar je bolje kot pri sončnih elektrarnah, a je še vedno odvisna od vremenskih razmer.

Pri hidroenergiji je razpoložljivost pričakovano visoka, saj so rezervoarji sposobni shranjevati vodo in omogočajo neprekinjeno proizvodnjo energije. Razpoložljivost lahko doseže 40-60 odstotkov, odvisno od regije.

Jedrska elektrarna ima najvišji faktor razpoložljivosti, saj običajno obratuje 90–98 odstotkov ur v letu. Elektrika je na voljo vedno, ne glede na vreme ali čas dneva.

Hidroelektrarna Ožbalt (HE Ožbalt) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji, ki leži na reki Dravi v bližini naselja Ožbalt.

Zanesljivost omrežja

Zanesljivost slovenskega električnega omrežja je že sedaj na visoki ravni. Povprečno smo leta 2019 ostali brez elektrike le 1,72 ure na leto. Če bi v sistem dodali drugo jedrsko elektrarni (JEK2), bi se ta številka še zmanjšala na 0,147 ur letno. 

Toda, če bi večino energije pridobivali zgolj iz obnovljivih virov, bi lahko bili brez elektrike kar do 127 ur letno. Rešitev? Bodisi izgradnja plinske elektrarne, kar pa je v nasprotju s ciljem razogljičenja družbe, ali pa uvoz energije, s čimer bi bili odvisni od tujih držav.

Varnost

Ko pomislimo na jedrsko energijo, se marsikdo najprej spomni na nesreče v Černobilu in Fukušimi. Vendar statistika kaže, da so nesreče jedrskih elektrarn redke in običajno povezane s proizvodnjo in vzdrževanjem opreme ter obvladovanjem jedrskih odpadkov.

Sončne in vetrne elektrarne so načeloma zelo varne, z zelo nizko smrtnostjo. Pri sončnih elektrarnah obstaja tveganje požara. Načeloma pa so nesreče pri obeh virih energije redke in običajno povezane s proizvodnjo in vzdrževanjem opreme.

Petrolovo polje vetrnih elektrarn Ljubač na Hrvaškem predstavlja prvi vetrni park v skupini Petrol, ki je bil zgrajen brez finančnih podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. V Ljubaču bo 9 vetrnic na letni ravni proizvedlo okrog 96 GWh električne energije – zeleno trajnostno energijo, ki bo zadoščala za 30.000 povprečnih gospodinjstev. 

Tudi hidroelektrarne so relativno varne, a velike nesreče, kot so porušitve jezov, niso izključene in lahko povzročijo hude posledice ter uničijo cele vasi in mesta. 

Večina nesreč, povezanih s pridobivanjem električne energije, se dejansko zgodi pri fosilnih gorivih, ki so odgovorna za mnogo več smrti zaradi onesnaženja zraka in nesreč pri rudarjenju. Glede na število smrtnih žrtev na proizvedeno količino električne energije, pa je poleg hidro in vetrne energije, jedrska energija ena najvarnejših možnosti. 

Vsak nizkoogljični vir energije ima svoje prednosti in slabosti. Jedrska energija je zanesljiva in prostorsko učinkovita, a zahteva skrbno obravnavo varnostnih vprašanj in ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Sončna in vetrna energija sta med najčistejšimi viri, vendar se soočata s težavami pri razpoložljivosti in prostorskih zahtevah. Hidroenergija ponuja visoko razpoložljivost, vendar z velikim vplivom na okolje. Za dolgoročno uspešno razogljičenje bo potrebna kombinacija teh virov, odvisno od specifičnih geografskih in družbenih okoliščin vsake posamezne države.

Jedrska elektrarna Krško (kratica JEK ali Jek, uradno Nuklearna elektrarna Krško – NEK ali Nek) je edina slovenska jedrska elektrarna. Deluje od leta 1983.
Nadaljuj z branjem
GRADNJA18 ur nazaj

Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še...

Arhitektura24 ur nazaj

Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas

V središču Kopra se začenja obnova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo v prihodnjih letih postalo osrednje kulturno stičišče mesta....

Slovenija3 dnevi nazaj

Predstavljen osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023

V Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav preselila iz zdaj že porušenega kulturnega centra na Partizansko cesto, so...

DEDIŠČINA4 dnevi nazaj

Vendarle rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah?

Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve...

PREDSTAVITEV5 dni nazaj

Zgodnje rezervacije prinašajo več ugodnosti!

Pravočasno rezervirajte svoj dopust in izkoristite ugodne cene Še malo in počitnice, čas sprostitve, uživanja in novih doživetij so pred...

Materiali7 dni nazaj

150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875. JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec...

Arhitektura1 teden nazaj

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29....

KULTURA1 teden nazaj

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba...

DOGODKI2 tedna nazaj

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?

Blagovna znamka, ki je sinonim za ekskluzivno doživetje, vrhunsko nastanitev in močno povezanost z glasbo, zdaj prihaja tudi k nam....

POPULARNO