Connect with us

DOGODKI

Razstava “Zrno zlata” Mete Grgurevič na ogled v KiBeli

Objavljeno

dne

Meta Grgurevič s svojo razstavo prevprašuje vlogo zlata, ki obenem predstavlja luksuzno dobrino in sodobni tehnološki odpad. Iz delcev, prisotnih v telefonih, je ustvarila zlate kapljice, ki ob predmetu poželenja opominjajo tudi na (ne)pomembnost človeka.

Meta Grgurevič je do zdaj s Kiblo sodelovala že dvakrat: leta 2010 v duetu z Markom Požlepom na razstavi Kraljice in kriminalci in leta 2013 v Portalu na izjemni skupinski mednarodni razstavi Materialnost. Organizatorji so ob tem zapisali, da njena prva samostojna razstava pod njihovim okriljem z naslovom Zrno zlata nakazuje nadaljevanje poti prejšnjih dveh razstav.

Za Meto Grgurevič je značilno sodelovanje z drugimi umetnicami in umetniki ter raziskovalci in raziskovalkami, v projektu Zrno zlata pa je med drugim sodelovala z Institutom Jožef Stefan.

Naslov razstave predstavlja prispodobo imetja, posedovanja in človekovih želja, ki so v domeni vsakogar, obenem pa bogastva, ki si ga deli zloglasni en odstotek. Meta Grgurevič je sicer znana po preciznih, a hkrati hudomušnih “napravah”, ki se “v preprostosti form in kompleksnosti struktur razgaljajo kot vrhunsko oblikovani objekti, ki z neposredno, a večpomensko sporočilnostjo črpajo iz izkustvenega, empiričnega in izhajajo iz znanstvenega, raziskovalnega, iskalnega, intelektualnega in fizičnega“, je o razstavi zapisal Peter Tomaž Dobrila.

Zlato je obenem luksuzna dobrina in sodobni tehnološki odpad. Njegova redkost ne izključuje množične prisotnosti, saj ga najdemo skoraj v vsaki sodobni elektronski napravi.

Simbol prestiža je tako obenem popolnoma devalviran, kovina, zaradi katere so se ljudje včasih med sabo pobijali, pa je z vsako napravo brez pomisleka zavržena, kar je eno izmed dejstev, iz katerih je v svojem projektu izhajala Meta Grgurevič.

Zbirala je mobilne telefone, iz njih jemala zlate komponente, nato pa jih zlila v zrno in s tem znova upredmetila v estetski objekt poželenja, ki pa s svojo majhnostjo odstira tudi našo (ne)pomembnost, je še dodal Dobrila.

Poetika znanosti
Meta Grgurevič je leta 2007 končala podiplomski študij slikarstva na Likovni akademiji v Benetkah. V svoji praksi raziskuje odnose med znanostjo, metafiziko in učinki čarovnije ter razvija kinetične objekte in večrazsežne scene kot popolnoma delujoče mehanizme, ki učinkujejo kot metafore za utopične sisteme izmenjave.

Umetnica je svoja dela razstavljala na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Med drugim se je predstavila s samostojno razstavo Praskanje za zlatom (Cukrarna, Ljubljana, 2022), veliko pregledno razstavo Nemogoči mehanizmi (UGM, Maribor, in Künstlerhaus, Gradec, 2020) in prejela glavno nagrado občinstva na 31. Grafičnem bienalu Ljubljana za projekt Timekeepers (Ljubljana, 2015). Umetnica živi in dela v Ljubljani.

Njena zadnja samostojna razstava v Mariboru je bila leta 2020 v prostorih Umetnostne galerije Maribor. Razstava Nemogoči mehanizmi je sočasno potekala v Mariboru in Gradcu, na njej pa so bila predstavljena osrednja avtoričina dela, nastala v zadnjih osmih letih.

Meta Grgurevič (na sliki desno) je leta 2007 končala podiplomski študij slikarstva na Likovni akademiji v Benetkah. Že v času študija je z Jasmino Cibic, Maro Ambrožič in Mary Favaretto delovala v umetniškem kolektivu Passaporta. Po razhodu skupine je začela razvijati samostojne projekte. Svoja dela je predstavila na vrsti skupinskih in samostojnih razstav; med drugim na 56. beneškem bienalu, pri projektu UTTER / Paviljon Republike Slovenije (avtorja Jaše); na 13. praškem kvadrienalu scenografije in gledališkega prostora; na 30. mednarodnem grafičnem bienalu je za projekt Mehanična galanterija / Srebrna nit s soavtorico Uršo Vidic prejela posebno omembo mednarodne žirije; na 31. mednarodnem grafičnem bienalu je njen projekt Timekeepers prejel glavno nagrado občinstva. Leta 2016 je bila rezidenčna umetnica fundacije Mahler and LeWitt Studios v ZDA. Leta 2017 je na 32. mednarodnem grafičnem bienalu v koprodukciji z SNG Opera in balet Ljubljana s projektom Silenzio odprla bienale in novi razstavni prostor Ustvarjalni center Švicarija.

DOGODKI

Evropski oblikovalski festival Ljubljano postavil na zemljevid oblikovanja

Objavljeno

dne

Organizatorji Evropskega oblikovalskega festivala (EDF) – Evropsko oblikovalsko združenje (EDF), Fundacija Brumen in Mednarodni svet za oblikovanje (ICoD) – so uradno odprli enega najpomembnejših oblikovalskih dogodkov v Evropi, ki Ljubljano za nekaj dni postavlja v središče evropske vizualne umetnosti. Med 6. in 8. junijem bodo na festivalu predavali vodilni mednarodni in domači strokovnjaki, hkrati pa bodo podeljene tudi prestižne Evropske oblikovalske nagrade (EDA).

Uradno se je začela 19. edicija Evropskega oblikovalskega festivala, ki bo v Ljubljano privabila oblikovalce, predavatelje in strokovnjake s področja vizualnih komunikacij iz celotne Evrope. Osrednja tema letošnjega festivala “Ekscentričnost v fokusu” poudarja ustvarjalne prakse in ideje, ki nastajajo zunaj tradicionalnih kulturnih središč. Poleg številnih razstav in delavnic, ki spremljajo festivalski program, bodo podeljene Evropske oblikovalske nagrade (EDA), med finalisti pa so tudi slovenski oblikovalci. Zmagovalci bodo razglašeni v soboto, 7. junija.

Demetrios Fakinos, direktor Evropskih oblikovalskih nagrad (sredina), Gregor Žakelj, prejemnik Evropske oblikovalske nagrade 2013 (levo) in Radovan Arnold, predsednik uprave Fundacije Brumen, letošnje organizatorice EDF

Demetrios Fakinos, direktor Evropskih oblikovalskih nagrad, je ob tem poudaril pomen festivala za Ljubljano: “Ko smo leta 2007 začeli z Evropskimi oblikovalskimi nagradami, smo si želeli, da festival vsako leto obišče mesto, katerega ustvarjalna energija si zasluži pozornost Evrope. Letos je ta pozornost namenjena Ljubljani. Tema festivala ‘Ekscentričnost v fokusu’ potrjuje, da najbolj izvirne ideje v Evropi pogosto vzniknejo zunaj središča. Osrednja razstava festivala ‘Ekscentričnost – Oblikovanje izven središča’ bo to prikazala vizualno, sobotna podelitev nagrad pa bo to proslavila.”

Radovan Arnold, predsednik Fundacije Brumen, letošnje soorganizatorke festivala, je poudaril dolgoročno vrednost dogodka: “Za Fundacijo Brumen je soorganizacija Evropskega oblikovalskega festivala in podelitve Evropskih oblikovalskih nagrad predvsem priložnost za oblikovanje platforme, ki presega štiri festivalske dni. Z gostovanjem festivala v Ljubljani postavljamo lokalne ustvarjalce ob bok najboljšim v Evropi, regiji pa dajemo vidnost. Še ena posebnost festivala je tudi enotna vstopnica, ki omogoča obisk razstav, delavnic in predavanj na glavnih prizoriščih po Ljubljani.”

Radovan Arnold, predsednik uprave Fundacije Brumen, organizatorice letošnjega Evropskega oblikovalskega festivala

Oblikovalec Gregor Žakelj, ustanovitelj studia Visual Brain Gravity in prejemnik EDA 2013, je izpostavil pomen tovrstnih dogodkov za razvoj oblikovalcev: “Čeprav oblikujem že več kot 25 let me vsak nov projekt znova postavi pred svežo učno izkušnjo – kar je, vsaj zame, eden najlepših vidikov našega poklica. Prav zato so tudi festivali nujni; pomagajo ohranjati širino in razvoj discipline. V času, ko tehnologija pogosto zasenči pomen kakovostnega oblikovanja, je ključno, da si občasno nastavimo ogledalo. Ne glede na to, kje smo na svoji poti – odprtost, refleksija in stalno učenje ostajajo jedro naše obrti.”

Več informacij o festivalu in celoten program je na voljo na www.europeandesign.org ter na Instagram profilu Evropskih oblikovalskih nagrad.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Svetlobna gverila 2025 – motnje

Objavljeno

dne

Na različnih koncih Ljubljane so zažarele svetlobne instalacije, ki jih je pripravilo 35 umetnikov in sem se je začel 19. mednarodni festival Svetlobna gverila, ki bo do 14.junija potekal na temo Motnje.

Pričakujoč predvidljivost in vsaj zmerno utečenost naših življenj smo ljudje kaj hitro vznemirjeni ob vzniku kakršnihkoli motenj, ki zamajejo naš vsakdanjik in prekinejo njegov ustaljeni potek. Zdi se, da je spekter potencialnih motenj, ki dosegajo naš um in telesa, dandanes vseobsežen: nanje lahko naletimo tako v fizičnem svetu, naj si bo v mestu ali v naravnem okolju, kot tudi v virtualnih prostranstvih in seveda v najrazličnejših socialnih interakcijah. Še marsikaj od tistega, kar se dogaja na polju družbenega, se v času povampirjenega neoliberalizma kaže kot nekakšna motnja, kot odklon od normalnosti, ki smo je bili privajeni.

Antti Kulmala: Vektorji svetlobe [orig. Vectors of Light] & Olio, kinetični svetlobni instalaciji. Foto: Svetlobna gverila

Motnje so odkloni od ustaljenega poteka stvari, kar implicira njihovo začasnost; po drugi strani nam lahko omogočajo tudi rast in nova spoznanja, obogateno védnost o svetu, kjer živimo. Ob umetniških delih s tokratne Svetlobne gverile, katere osrednja tema so prav Motnje, ne manjka tovrstnih poudarkov – domače umetnice in umetniki kot tudi četica njihovih kolegov iz tujine tematiko motenj s pomočjo medija svetlobe interpretirajo na vsebinsko in formalno izjemno pestre ter zanimive načine. Izraznost predstavljenih del se dotika tako fizičnih oziroma prostorskih, družbenih kot povsem psiholoških vidikov najrazličnejših motenj. Avtorice in avtorji nemalokrat izhajajo iz učinkov tehnologije na našo vsakdanjost, pri čemer s poigravanjem z gledalčevo percepcijo raziskujejo ter interpretirajo mnogotere fenomene sodobnega sveta. Navsezadnje lahko tudi sama umetnost funkcionira kot svojevrstna motnja – žal jo tako dojema še marsikdo, kar navsezadnje dokazuje vedno bolj težavno iskanje ustreznih lokacij za njeno predstavitev oziroma njihova nedostopnost zaradi različnih komercialnih apetitov.

Festivalska prizorišča – pri čemer epicenter dogajanja še vedno ostajata Galerija Vžigalica in njena bližnja okolica – so letos razpršena po širšem mestnem središču in segajo vse od Špice na Prulah do AKC Metelkova mesta. V treh tednih, kolikor traja festival (pri čemer bo razstava v Galeriji Vžigalica na ogled do konca poletja), si bo na izbranih lokacijah moč ogledati vrsto svetlobnih instalacij, projekcij in prostorskih postavitev, katerih osrednji povezovalni element je, ob sami naslovni temi, raziskovanje medija svetlobe v kontekstu sodobne vizualne ter intermedijske umetnosti.

Tudi v letošnjem letu je Laboratorij Svetlobne gverile, program produkcijskih delavnic, kjer so avtorji različnih provenienc ob pomoči izkušenih mentorjev razvijali nova umetniška dela. K sodelovanju so povabili tudi številne izobraževalne institucije ter študentom oziroma dijakom omogočili tehnično in kuratorsko pomoč pri produkciji in zahtevnem umeščanju del na javne površine mesta. Posebej velja izpostaviti tudi cikel, poimenovan Supernove: gre za prve večje samostojne svetlobne projekte na prostem, pod katere se podpisuje vrsta mladih avtoric in avtorjev. V sklopu festivala se obeta tudi nova stalna postavitev; odprtje na Trgu brez zgodovinskega spomina v osrčju AKC Metelkove mesta bo potekalo natanko teden dni po odprtju festivala (30. 5.).

Nika Erjavec: Celične pokrajine; interaktiven svetlobni ambient [Svetlobno mesto], paviljon na vrtu UKC, Zaloška cesta 2, Ljubljana, stalna postavitev. Foto: Svetlobna gverila

Tudi 19. edicija prinaša pester in zanimiv program, ki bo v javnem prostoru pritegnil številčno publiko, tudi s kolesarskim vodstvom (vsako sredo in soboto zvečer).

Projekti na prostem so vse dni v tednu na ogled med 21.30 in 23.30.

Brezplačna festivalska vodstva s kolesi potekajo vsako sredo in soboto ; zbirno mesto pred Galerijo Vžigalica ob 21.00.

Vsako sredo ob mraku (21.30) napovedujemo tudi plesni performans v sodelovanju s Plesnim Teatrom Ljubljana, kjer bo plesalka Alja Lacković pred oknom galerije vzpostavljala gibalni dialog s projekcijo.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Plečnikova nagrada letos Pokopališču Ankaran

Objavljeno

dne

Plečnikovo nagrado v kategoriji javni prostor je strokovna žirija letos namenila Pokopališču Ankaran arhitektov Uroša Rustje, Primoža Žitnika, Mine Hiršman in Matea Zonte ter krajinskih arhitektov Ane Kučan, Luke Javornika in Danijela Mohoriča. Na nocojšnji prireditvi so podelili tudi tri Plečnikove medalje. Priznanja tudi za Vrtec Bohinj, revitalizacijo ulic na Ptuju, knjigo o arhitektih in spletno stičišče.

Izgradnja pokopališča in ureditev dostojnega prostora za pokop ter spomin na umrle je ena izmed težko pričakovanih naložb, na katero so občanke in občani Ankarana čakali vrsto let. Foto: Občina Ankaran/Jaka Ivančič

Kot piše v utemeljitvi Plečnikove nagrade, zasnova pokopališča posega neposredno v brežino gozdnega roba in izkušnjo kraja naveže na dojemanje krajine v širšem merilu. Avtorji višinsko razliko izjemno zahtevne lokacije premoščajo s klančinami, ki obiskovalca vizualno povezujejo s horizontom in različnimi gozdnimi ambienti. Členitev enotnega pokopališkega prostora na več delov, tako da se posamezna grobna polja potopijo v okoliški gozd, odpira možnost prepletanja gozdne krajine s prostori grobov, kar subtilno aktivira potencial javnega prostora in ga hkrati zaščiti, uporabnikom pa ponuja parkovno ureditev, ki presega program in prostor pokopališča.

Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila je žirija namenila Vrtcu Bohinj. Avtorji arhitekture so Ana JermanJanja ŠušnjarSofia Romeo Gurrea-Nozaleda in Miguel Sotos Fernandez-Zuniga, avtorja krajinske arhitekture Luka Javornik in Lara Gligić. Vrtec je umeščen na rob največjega naselja v Bohinjski dolini in se z vhodnim dvoriščem navezuje na nasproti ležeče dvorišče osnovne šole. Dialog med vzgojnima institucijama je po besedah žirije vzpostavljen tako v vsebinskem kot tudi v formalnem smislu. Merilo vrtca pa je hkrati pomembno tudi zaradi velikosti lastnih volumnov, ki temeljijo na tipologiji bohinjske domačije, a na neobičajen način. Gre namreč za njeno povečavo, ki ob dosledni izpeljavi projekta dobi svojo arhitekturno vrednost.

Vhodna avla vrtca v Bohinju Foto: Luis Diaz Diaz

V kategoriji arhitekturne realizacije manjšega merila je žirija Plečnikovo medaljo namenila revitalizaciji Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami v starem mestnem jedru Ptuja. Avtorji arhitekture so Matevž ZalarAmbrož BartolDominik KošakMiha MundaRok Staudacher in Samo Kralj, avtorji krajinske arhitekture Darja MatjašecPia Kante in Katja Mali. Revitalizacija objektov Stare steklarske in zunanjih ambientov povezuje pomenske in materialne zgodovinske plasti Ptuja s sodobnimi javnimi programi za aktiviranje skupnosti in oživljanje starega mestnega jedra. Intervencije v obliki urbane opreme malega merila delujejo “akupunkturno”, saj izkušnji daje takt predvsem veliko merilo mesta, je zapisala žirija.

Revitalizacija objektov Stare steklarske in zunanjih ambientov povezuje pomenske in materialne zgodovinske plasti Ptuja.

Štipendija Plečnikovega sklada Elvisu Jerkiču

Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture je prejel Zaš Brezar za platformo Landezine. Kot piše v utemeljitvi, je Landezine platforma, ki se je iz virtualne točke za objavo referenčnih krajinskoarhitekturnih projektov razvila v mednarodno spletno stičišče, z organizacijo dogodkov pa tudi v realni prostor za spremljanje, razkrivanje in raziskovanje smernic urejanja odprtega prostora. Zanjo so značilne stalna rast, hitra odzivnost, občutljivost in odprtost za soočanje s pogosto neprijetnimi vprašanji sedanjosti in prihodnosti.

Plečnikovo medaljo za strokovno publicistiko je žirija namenila knjigi Raimonda Mercadanteja z naslovom Between History, Ideologies and Conflicts, Architecture in Slovenia 1968-1991. Kot piše v utemeljitvi, knjiga z beleženjem mikrozgodovin polpreteklega obdobja osvetljuje delovanje arhitektov, razkriva širše sistemske in ideološke napetosti ter s tem vzpostavi dragocen vpogled v dogajanje, ki je bilo tesno prepleteno z jugoslovanskim prostorom, v širšem evropskem merilu.

Štipendijo Plečnikovega sklada pa je prejel Elvis Jerkič za magistrsko delo Pravica do železnice: idejna zasnova revitalizacije železniških objektov v Baški grapi (2024).

Nadaljuj z branjem
TURIZEM1 dan nazaj

Tudi Kope se oblikujejo v celoletno turistično destinacijo

V zadnjih petih letih že 26 milijonov evrov naložb, letos sledijo še nove investicije v bazen, velnes in največji kolesarski...

GRADNJA2 dneva nazaj

Ljubljana bo dobila spomenik slovenske osamosvojitve

Objavljen je arhitekturni natečaj za postavitev spomenika na Trgu republike Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) je objavilo projektni, enostopenjski...

ZAKONODAJA2 dneva nazaj

Odločba gradbene inšpekcije na Hrvaškem pretresa kamping industrijo

So mobilne hišice res gradbeni objekti?Na otoku Murter je hrvaška gradbena inšpekcija sprejela odločitev, ki je sprožila val odzivov v...

Dizajn5 dni nazaj

Zaključek 19. Evropskega oblikovalskega festivala

Domači oblikovalci prejeli srebrno Evropsko oblikovalsko nagrado S podelitvijo Evropskih oblikovalskih nagrad v Grand hotelu Union so organizatorji včeraj sklenili...

GRADNJA7 dni nazaj

Napovedane spremembe gradbenega zakona: hitrejši postopki in več fleksibilnosti

Ministrstvo za naravne vire in prostor je predstavilo predlog novega gradbenega zakona, s katerim želi skrajšati postopke, poenostaviti legalizacijo starejših...

DOGODKI1 teden nazaj

Evropski oblikovalski festival Ljubljano postavil na zemljevid oblikovanja

Organizatorji Evropskega oblikovalskega festivala (EDF) – Evropsko oblikovalsko združenje (EDF), Fundacija Brumen in Mednarodni svet za oblikovanje (ICoD) – so...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Povezani v ohranjanju dediščine: Z vstopnico za Divje babe pomagate bolnici Franja

Zavod za turizem Cerkno bo od vsake prodane vstopnice za Arheološki park Divje babe en evro namenil za obnovo Partizanske...

GRADNJA1 teden nazaj

JUB praznuje 150-letnico in z nagradno igro podarja JUBIZOL fasado

Podjetje JUB, ki je naš najstarejši slovenski proizvajalec zidnih barv ter je na domačem in tujih tržiščih prepoznaven tudi kot...

Uncategorized1 teden nazaj

Poznoantična oklepa iz Kranja – izjemna arheološka dragocenost

V starem mestnem jedru Kranja so arheologi leta 2005 pod plastjo ruševin odkrili izjemno redko najdbo – dva skoraj v...

ZELENA ENERGIJA1 teden nazaj

Trije novi razpisi za zeleni prehod – tudi za samostojne hranilnike

V okviru prehoda na obnovljive vire energije Slovenija do začetka poletja napoveduje tri nove razpise, ki bodo usmerjeni v elektrifikacijo...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.