Connect with us

DOGODKI

Razstava “Zrno zlata” Mete Grgurevič na ogled v KiBeli

Objavljeno

dne

Meta Grgurevič s svojo razstavo prevprašuje vlogo zlata, ki obenem predstavlja luksuzno dobrino in sodobni tehnološki odpad. Iz delcev, prisotnih v telefonih, je ustvarila zlate kapljice, ki ob predmetu poželenja opominjajo tudi na (ne)pomembnost človeka.

Meta Grgurevič je do zdaj s Kiblo sodelovala že dvakrat: leta 2010 v duetu z Markom Požlepom na razstavi Kraljice in kriminalci in leta 2013 v Portalu na izjemni skupinski mednarodni razstavi Materialnost. Organizatorji so ob tem zapisali, da njena prva samostojna razstava pod njihovim okriljem z naslovom Zrno zlata nakazuje nadaljevanje poti prejšnjih dveh razstav.

Za Meto Grgurevič je značilno sodelovanje z drugimi umetnicami in umetniki ter raziskovalci in raziskovalkami, v projektu Zrno zlata pa je med drugim sodelovala z Institutom Jožef Stefan.

Naslov razstave predstavlja prispodobo imetja, posedovanja in človekovih želja, ki so v domeni vsakogar, obenem pa bogastva, ki si ga deli zloglasni en odstotek. Meta Grgurevič je sicer znana po preciznih, a hkrati hudomušnih “napravah”, ki se “v preprostosti form in kompleksnosti struktur razgaljajo kot vrhunsko oblikovani objekti, ki z neposredno, a večpomensko sporočilnostjo črpajo iz izkustvenega, empiričnega in izhajajo iz znanstvenega, raziskovalnega, iskalnega, intelektualnega in fizičnega“, je o razstavi zapisal Peter Tomaž Dobrila.

Zlato je obenem luksuzna dobrina in sodobni tehnološki odpad. Njegova redkost ne izključuje množične prisotnosti, saj ga najdemo skoraj v vsaki sodobni elektronski napravi.

Simbol prestiža je tako obenem popolnoma devalviran, kovina, zaradi katere so se ljudje včasih med sabo pobijali, pa je z vsako napravo brez pomisleka zavržena, kar je eno izmed dejstev, iz katerih je v svojem projektu izhajala Meta Grgurevič.

Zbirala je mobilne telefone, iz njih jemala zlate komponente, nato pa jih zlila v zrno in s tem znova upredmetila v estetski objekt poželenja, ki pa s svojo majhnostjo odstira tudi našo (ne)pomembnost, je še dodal Dobrila.

Poetika znanosti
Meta Grgurevič je leta 2007 končala podiplomski študij slikarstva na Likovni akademiji v Benetkah. V svoji praksi raziskuje odnose med znanostjo, metafiziko in učinki čarovnije ter razvija kinetične objekte in večrazsežne scene kot popolnoma delujoče mehanizme, ki učinkujejo kot metafore za utopične sisteme izmenjave.

Umetnica je svoja dela razstavljala na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Med drugim se je predstavila s samostojno razstavo Praskanje za zlatom (Cukrarna, Ljubljana, 2022), veliko pregledno razstavo Nemogoči mehanizmi (UGM, Maribor, in Künstlerhaus, Gradec, 2020) in prejela glavno nagrado občinstva na 31. Grafičnem bienalu Ljubljana za projekt Timekeepers (Ljubljana, 2015). Umetnica živi in dela v Ljubljani.

Njena zadnja samostojna razstava v Mariboru je bila leta 2020 v prostorih Umetnostne galerije Maribor. Razstava Nemogoči mehanizmi je sočasno potekala v Mariboru in Gradcu, na njej pa so bila predstavljena osrednja avtoričina dela, nastala v zadnjih osmih letih.

Meta Grgurevič (na sliki desno) je leta 2007 končala podiplomski študij slikarstva na Likovni akademiji v Benetkah. Že v času študija je z Jasmino Cibic, Maro Ambrožič in Mary Favaretto delovala v umetniškem kolektivu Passaporta. Po razhodu skupine je začela razvijati samostojne projekte. Svoja dela je predstavila na vrsti skupinskih in samostojnih razstav; med drugim na 56. beneškem bienalu, pri projektu UTTER / Paviljon Republike Slovenije (avtorja Jaše); na 13. praškem kvadrienalu scenografije in gledališkega prostora; na 30. mednarodnem grafičnem bienalu je za projekt Mehanična galanterija / Srebrna nit s soavtorico Uršo Vidic prejela posebno omembo mednarodne žirije; na 31. mednarodnem grafičnem bienalu je njen projekt Timekeepers prejel glavno nagrado občinstva. Leta 2016 je bila rezidenčna umetnica fundacije Mahler and LeWitt Studios v ZDA. Leta 2017 je na 32. mednarodnem grafičnem bienalu v koprodukciji z SNG Opera in balet Ljubljana s projektom Silenzio odprla bienale in novi razstavni prostor Ustvarjalni center Švicarija.

DOGODKI

Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!

Objavljeno

dne

Avtor

Edinstveni sladki okusi in romantična atmosfera so popoln recept za vikend v znamenju čokoladnega festivala. Od 8. do 10. novembra bo Opatija znova postala prava čokoladna prestolnica, kjer bodo ljubitelji te sladke dobrote lahko uživali v vrhunskih okusih in nepozabnih čokoladnih doživetjih.  Čokoladnemu festivalu se pridružuje hotelska veriga Amadria Park, ki v svojem sladkem čokoladnem laboratoriju Milenij Choco World v času festivala organizira navdihujoče čokoladne delavnice. Vse do 15.decembra se lahko razvajate tudi z razkošnimi čokoladnimi masažami, izbranimi sladicami v zgodovinski kavarni, čokoladno gastronomsko ponudbo in si privoščite popoln oddih v znamenju čokolade.

Čokoladna masaža v priljubljenem letovišču cesarjev

Amadria Park Hotel Milenij, ki se nahaja v središču Opatije, je prava zgodovinska znamenitost, ki prinaša razkošje habsburške aristokracije v današnji čas. Zgrajen v času Habsburžanov, hotel Milenij ni le luksuzna vila, ampak tudi kulturno-zgodovinski simbol, kjer so nekoč bivali plemiči, vključno z legendarno cesarico Sissi. Posebna SPA ponudba med Festivalom čokolade zato vključuje tudi kraljevske čokoladne tretmaje, ki obljubljajo vrhunsko sprostitev.

Posebna ponudba masaž ob Festivalu čokolade dodatno bogati doživetje in vključuje štiri luksuzne tretmaje, vsak v trajanju 50 minut: Čokoladno masažo, Jaffa doživetje, Črno-beli svet in Pina Colado. Vsak od teh tretmajev je zasnovan tako, da gostom nudi občutek kraljevskega razkošja in popolne sprostitve.

Čokoladni meni pod znamenitimi arkadami

Elegantna restavracija Argonauti, ki se nahaja v hotelu Milenij, ponuja prefinjeno in avtentično gastronomsko doživetje s pogledom na morje. V notranjosti restavracije je razkošen prostor z dih jemajočimi detajli, stene pa krasijo freske, ki pripomorejo k edinstveni atmosferi. Med festivalom restavracija pripravlja poseben jedilnik, ki bo na voljo od 15. novembra do 15. decembra. V tem času pa ne zamudite tudi ročno izdelanih čokoladnih pralin Milenij Choco na priljubljeni terasi kavarne Wagner.

Zgodovinska kavarna nad tovarno čokolade

Kavarna hotela Continental je že od nekdaj znana kot kraj za najboljše sladice v Opatiji in nosi naziv najstarejše mestne kavarne v Opatiji. V času čokoladnega vikenda bodo gostje lahko uživali v ročno izdelanih čokoladah, čokoladnem fonduju, sladicah, polnjenih s čokolado, ter si privoščili izbrane tople in hladne čokoladne napitke.

Gastronomska ponudba ob morju

Prav na obali se nahaja Amadria Park Hotel Royal, ki ponuja edinstveno gastronomsko ponudbo v restavraciji Symphonie. Tam bodo goste razveselili s posebnim, čokoladnim jedilnikom in prijetno živo glasbo. Dogodek je odprt za vse obiskovalce – tako hotelske goste kot zunanje obiskovalce.

Polepšajte si torej jesenske dni s sladkim oddihom v Opatiji in uživajte v izbranih okusih čokoladnega festivala. Privoščite si popoln oddih v hotelih Amadria Park, sproščujoče trenutke s tradicijo in razvajanje s pogledom na morje. Ne zamudite čokoladnega raja v Opatiji, od 8. do 10.novembra!

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

V Novi Gorici in Gorici se začenja 25. festival Pixxelpoint

Objavljeno

dne

Avtor

V Novo Gorico in Gorico se vrača festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint. Dotok dodatnih finančnih sredstev v okviru EPK-ja mu omogoča povečanje programa ter vpeljavo ambicioznejših in inovativnih projektov. Rdeča nit je Spekulacija in razkroj.

Naslov osrednje razstave, Spekulacija in razkroj, letos narekuje tudi naslov festivala; ta “raziskuje potencial fikcije za ponovno vzpostavitev razmerja z nepopravljivo razdejanim svetom”.

Festival poteka čezmejno in je že drugo leto zapored vključen v uradni program Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025, kar mu je po oceni organizatorjev prineslo dodaten zagon in razvoj.

Uradno odprtje festivala, ki ga Kulturni dom Nova Gorica organizira v sodelovanju z Zavodom za sodobne umetnosti Aksioma, bo danes ob 20.00 v novogoriški mestni galeriji. Festival bo mogoče obiskati do 17. novembra.

Osrednja razstava festivala se razteza na štirih lokacijah. Razstava, v okviru katere je predstavljenih deset umetnikov in umetniških skupin iz petih evropskih držav, spekulacijo in razkroj obravnava kot dva ključna procesa, ki oblikujeta sedanji svet. Razstavo je kurirala Maja Burja.

V projektu Arhe-spisi umetnik Alberto Harres z lokalno glino materialno rekonfigurira obstoječa prizorišča. Lokacijsko specifična instalacija – našli jo boste v carnarnici – predstavlja fiktivno arheološko najdišče, na katerem stroj samodejno razvozlava zapletene označbe na anahronističnem digitalnem podatkovnem nosilcu. Foto: Domen Pal/Aksioma

Močna glasbena komponenta
Kurator glasbenega programa Jaša Bužinel je pojasnil, da bo letošnji program osredotočen na prodorne slovenske glasbenice in glasbenike. Zastavljen je medgeneracijsko in naslavlja poslušalke in poslušalce z različnimi glasbenimi okusi, od funka to hyperpopa. Osrednji gost glasbenega večera na Mostovni bo ljubljanski trio Jimmy Barka Experience, ki se bo v Novi Gorici predstavil prvič. “Gre za eno najbolj izjemnih zasedb v Sloveniji ta hip, ko gre za žive nastope,” je ocenil Bužinel.

Prvič bo na Goriškem nastopila tudi mlada pop izvajalka Zevin. Za zvočne kulise na raznih dogodkih bodo odgovorni didžeji msn gf, DJ Final Form in Zven.

EPK spodbuja čezmejno povezovanje
Kot je povedala v. d. direktorice Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc, festival že 20 let poteka čezmejno in v sodelovanju z različnimi kulturnimi akterji iz sosednje Gorice, v zadnjih letih z Galerijo Agoré. “Čezmejno povezovanje je pomembno, saj ustvarja priložnosti za izmenjavo umetnikov, glasbenikov in drugih kulturnih ustvarjalcev, predvsem pa občinstva, ki mu je blizu tovrstna umetnost,” je pojasnila.

The Core Dorijana Šiška je videoigra, v kateri igralci skušajo najti pot skozi abstrakten labirint, ki artikulira raznovrstne pojme, vezane na vizualne imaginarije prihodnosti. Igralci v igro vstopijo s spekulativnim vmesnikom, podobnim kristalni krogli, s pomočjo katerega se skušajo prebiti do pretečega jedra labirinta. The Core boste našli v Galeriji Agorè v Gorici. Foto: Domen Pal/Aksioma

Ambiciozni načrti za prihodnost
Prepričana je, da vključitev v program Evropske prestolnice kulture odpira priložnosti za nove mednarodne povezave, ki bi lahko postale trajne in festival še bolj umestile na evropsko kulturno prizorišče. Več sredstev so letos lahko vložili tudi v promocijo, kar po njeni oceni krepi prepoznavnost festivala na lokalni in mednarodni ravni.

Kot je še navedla Jarc, bi glede na aktualne trende lahko Pixxelpoint v prihodnje zastavili kot platformo za raziskovanje novih medijev, kot so virtualna in razširjena resničnost, umetna inteligenca in interaktivni prostori. “Še bolj bi lahko stavili na interdisciplinarnost, saj intermedijska umetnost vse bolj prepleta znanost, tehnologijo in družbeno kritiko,” je prepričana.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Zbornica za arhitekturo in prostor izbrala dobitnike letošnjih priznanj

Objavljeno

dne

Avtor

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je razkrila, kdo so letošnji nagrajenci stanovskih priznanj za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Priznanja bodo podelili v petek, 4. oktobra 2024, na Dan arhitektov, ki bo letos potekal v Novem mestu..

Podelili bodo dve priznanji platinasti svinčnik, šest priznanj zlati svinčnik, razglasili častnega člana in podelili patinasti svinčnik. Najvišje priznanje ZAPS – platinasti svinčnik za opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja bosta prejela arhitektka Metka Sitar in krajinski arhitekt Nikolaj Andrej Stare.

Metka Sitar je v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja vodila tudi pripravo prvega prostorskega plana samostojne Slovenije. Foto: ZAPS

»Družbeni pomen poti arhitektke dr. Metke Sitar izjemno velik, saj kaže na moč izobraževanja, strokovnosti, vodstva in predanosti stroki ter na vpliv arhitekture na družbo, kulturo in izobraževanje. Takšen zgled je lahko navdih in spodbuda za druge strokovnjake ter prispeva k razvoju arhitekturne stroke in naše družbe kot celote. Delala je na različnih področjih arhitekturne stroke ter je svoje dragocene izkušnje iz prakse prenesla v akademsko okolje. S svojimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem v tujini je lahko študentom podajala vpogled v dejansko delo arhitekta, kompleksnost projektov in praktične veščine, potrebne za delo v arhitekturni praksi,« je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija.

Za dolgoletno delo na področju krajinske arhitekture in urbanističnega načrtovanja bodo platinasti svinčnik podelili Niku Staretu. »Ob koncu sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v severovzhodni Sloveniji oral ledino z vključevanjem metod krajinskega planiranja v prostorske in urbanistične akte, zlasti v sklopu urbanističnega programa Maribora in krajinskih zasnov za Slovenske gorice, Dravsko polje ter Mariborsko in Ribniško Pohorje,« je zapisala strokovna komisija.

Nikolaj Andrej Stare. Foto: Zaps

Šest priznanj zlati svinčnik 2024

Podelili bodo šest priznanj zlati svinčnik za odlično izvedbo na področju arhitekture in krajinske arhitekture. Priznanja zlati svinčnik bodo prejeli projekti: Hiša v hiši, avtorji Arhitektura Krušec (Tomaž Krušec in Lena Krušec); Hiša T, avtorji Raketa (Katjuša Kranjc, Rok Kuhar); Stanovanje na Štefanovi, avtorji a2o2 arhitekti (Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Uršula Novak); Blok Vevče, avtorji Tria studio (Jernej Hočevar, Martin Lovrečić, Matevž Vrhovnik, Monika Homar, Mojca Valant, Urša Ješe, Jure Hafnar, Urh Wiegele Klemen Kropar); Center Rog, avtorji BAX StudioMendoza Partida Architecture Studio (Boris Bežan, Mara Partida, Héctor Mendoza, Jaka Bežan); Revitalizacija Vrazovega trga in pripadajočih ulic s steklarskim dvoriščem na Ptuju, avtorji ElementarnaKolektiv Tektonika (Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Samo Kralj, Darja Matjašec, Pia Kante, Katja Mali).

Zlati svinčnik – Hiša T, avtorji Raketa (Katjuša Kranjc, Rok Kuhar). Foto: Žiga Lovšin

Za nagrado zlati svinčnik je letos kandidiralo 51 predlogov, med njimi 11 individualnih hiš, trije večstanovanjski objekti, dve poslovni stavbi, 14 javnih zgradb, 7 projektov za interier, devet ureditev javnega odprtega prostora ter tri krajinske ureditve parkov, trgov ali drugih javnih prostorov.

Zlati svinčnik – Stanovanje na Štefanovi, avtorji a2o2 arhitekti (Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Uršula Novak). Foto: Ana Skobe

Patinasti svinčnik in častni član

Letos bodo četrtič podelili priznanje ZAPS – patinasti svinčnik, priznanje za odlično realizacijo starejšega datuma, katere kakovostno načrtovanje in izvedba sta se potrdila z leti obstoja in uporabe. Prejeli ga bodo avtorji vzpenjače na Ljubljanski grad (Miha Kerin, Majda Kregar, Edo Ravnikar). Temeljno vodilo argumentacije pri odločanju o omenjeni nagradi je bilo, kot je zapisala strokovna komisija, povezano s prepričanjem, da se kakovostna arhitektura v času vse bolj spaja s prostorom in postaja del večje celote – tako kot se ljubljanska tirna vzpenjača navezuje na širši organizem mestnega jedra.

»Vzpenjača na ljubljanski grad je funkcionalno, pomensko, fizično in oblikovno vraščena v grad, njegovo uporabo in identiteto. Odlike umeščenosti in oblikovanja tega infrastrukturnega objekta ter njegove sodobne in nevsiljive zasnove postajajo s časom vse bolj očitne, njegova aktualnost pa prihaja še bolj do veljave zaradi okoljskih izzivov in naraščajočega turističnega pritiska na mesto.«

Patinasti svinčnik – vzpenjača na Ljubljanski grad (avtorji Miha Kerin, Majda Kregar, Edo Ravnikar). Foto: arhiv ZAPS

Častni član je postal arhitekt Matevž Čelik Vidmar, in sicer zaradi »prispevka k razvoju arhitekturne stroke, vizionarstvo, ohranjanje in razvijanje arhitekturne dediščine ter inovativne pristope k razmišljanju o strategijah prostorskega razvoja«.

Večstanovanjska stavba na Vevški ulici v Ljubljani “dokazuje, da so lahko tudi skromni stanovanjski projekti kakovostni,” je zapisala žirija. Balkoni so zasnovani v rahlem žagastem vzorcu, kar vsem stanovanjem omogoča pogled proti bližnjemu potoku in zelenim površinam za njim. Foto: ZAPS /Ana Skobe

Podelitev priznanj bo 4. oktobra v Novem mestu ob dnevu arhitekture, v okviru katerega bodo odprli tudi razstavo Slovenska arhitektura in prostor 2024 z najnovejšo produkcijo članov ZAPS ter izvedli simpozij, na katerem bodo iskali “zavezništva” med strokami za kakovostno urejanje prostora. Celoten dogodek bodo pred tem 1. oktobra predstavili na novinarski konferenci v Ljubljani, so še sporočili iz ZASP-ja.

Zlati svinčnik – Revitalizacija Vrazovega trga in pripadajočih ulic s steklarskim dvoriščem na Ptuju, avtorji Elementarna, Kolektiv Tektonika (Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Samo Kralj, Darja Matjašec, Pia Kante, Katja Mali). Foto: arhiv ZAPS

Nadaljuj z branjem
DOGODKI2 dneva nazaj

Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!

Edinstveni sladki okusi in romantična atmosfera so popoln recept za vikend v znamenju čokoladnega festivala. Od 8. do 10. novembra...

OBLIKOVANJE3 dnevi nazaj

Marjanu Žitniku nagrada za “neprecenljive posege” v industrijskem oblikovanju

Mnogi predmeti, ki jih je oblikoval Marjan Žitnik – pa naj bo to ročna svetilka Z24 ali embalaža za kakav...

OKOLJE3 dnevi nazaj

V vsakoletni akciji Lumar in Janja Garnbret posadila novih 1000 dreves

Na Mariborskem Pohorju sta podjetje Lumar in dvakratna olimpijska zmagovalka v sklopu vsakoletnega projekta sadnje dreves posadila 1.000 smrek. Cilj...

DOGODKI4 dnevi nazaj

V Novi Gorici in Gorici se začenja 25. festival Pixxelpoint

V Novo Gorico in Gorico se vrača festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint. Dotok dodatnih finančnih sredstev v okviru EPK-ja mu...

UMETNOST2 tedna nazaj

Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana

Dražbena hiša Sotheby’s bo 20. novembra v New Yorku ponudila delo Maurizia Cattelana z naslovom Komik. Ocenjujejo, da bo prodana...

GRADNJA3 tedni nazaj

V Škocjanu zrasel največji projekt v zgodovini občine – nov kulturni center

V občini Škocjan so pretekli teden slovesno odprli nov kulturni center, največji projekt v 20-letni zgodovini občine. Z njim občina...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

V EU se sprašujejo kakšne so razlike med nizkoogljičnimi viri energije – predvsem jedrska energija

V prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, predvsem CO2, se svet, zlasti Evropa, obrača k nizkoogljičnim virom električne energije, kot...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov

Raziskava Barometer zdravih stavb (prej Barometer zdravih domov – HHB) že od leta 2015 spremlja stanje evropskih domov. Letošnja različica...

Slovenija3 tedni nazaj

Ostro nasprotovanje postavitvi vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici

Krajani Ilirske Bistrice so ostro zavrnili predstavljeni predlog postavitve devetih do 250 metrov visokih vetrnic. Med drugim so opozorili, da...

Slovenija1 mesec nazaj

Lanske poplave: bo odstranjenih ogroženih še dodatnih 74 objektov?

Potem ko je vlada že potrdila zadnji seznam 258 objektov za odstranitev, se zdaj pristojni ukvarjajo s 74 objekti, ki...

POPULARNO