Connect with us

DOGODKI

3. slovenski kongres o vodah: Nujnost interdisciplinarnega upravljanja voda

Objavljeno

dne

Na Ptuju je pretekli konec tedna potekal 3. slovenski kongres o vodah, na katerem je okoli 200 strokovnjakov prvi dan spremljalo poglobljene razprave o poplavah, sušah, rabi vode ter prostorskem načrtovanju, drugi dan pa o stanju, varstvu in biodiverziteti voda.

Dvodnevni kongres o vodah je spremljalo kar 200 udeležencev.

Na odprtju je prisotne v imenu organizatorjev, 23 nevladnih strokovnih društev in združenj, ki se ukvarjajo z različnimi aspekti varstva, urejanja in rabe  voda, najprej pozdravila dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije, uvodne nagovore pa sta v imenu ministrstva za naravne vire in prostor prispevali državna sekretarka iz kabineta predsednika vlade Maša Kociper in direktorica direkcije za vode mag. Neža Kodre. V nadaljevanju sta prisotne nagovorila še mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, in mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave. Ker so Slovenijo v zadnjih letih pretresli izredni dogodki, ki kažejo na pomemben vpliv podnebnih sprememb, je nujna interdisciplinarnost upravljanja voda, ki vključuje povezovanje predstavnikov različnih strok, organizacij in interesnih skupin, da bi ob tesnem sodelovanju z odločevalci na tem področju uspešno kreirali celostne in dolgoročne rešitve.   

Osrednje teme dvodnevnega kongresa, ki se osredotočajo narabo vode, poseganje v vodni in obvodni prostor, stanje vodnih in morskih ekosistemov ter biotsko raznovrstnost, tako že na široko odpirajo strokovno razpravo o ključnih vprašanjih upravljanja voda. Glavni poudarek kongresa se odraža v povezovanju različnih strokovnih znanj, v medresorskem sodelovanju, vključevanju deležnikov in vpetosti upravljanja slovenskih voda v mednarodni strokovni in politični prostor.

Maša Kociper, ki je udeležence pozdravila v imenu ministrice mag. Alenke Bratušek, je organizacijo tovrstnih srečanj toplo pozdravila, saj v času izvajanja zahtevne sanacije po poplavah ponujajo odprto izmenjavo mnenj predstavnikov različnih strok. Pojasnila je, da vlada poleg številnih drugih ukrepov pripravlja tudi spremembe poplavne uredbe, s katero namerava zaostriti pogoje umeščanja nekaterih objektov v prostor, ter izpostavila, da bo obnova ob prizadevanjih za zmanjševanje poplavne ogroženosti v prihodnje temeljila na vključevanju vseh akterjev, torej na sodelovanju z občinami, regijami, prebivalci, strokovnjaki in nevladniki, saj brez tega ni mogoče zagotoviti učinkovitega in uspešnega upravljanja voda.

Da kongres naslavlja zelo aktualne in relevantne teme, s katerimi se trenutno soočamo in ki bodo pomembne tudi pri oblikovanju prihodnjih pristopov k upravljanju voda, je v nadaljevanju navedla mag. Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode, in opozorila, da bodo v luči podnebnih sprememb izredni dogodki, kot so poplave in suše, vedno pogostejši in tudi bolj intenzivni. Poudarila je, da si na DRSV že zdaj ob aktivnem sodelovanju z različnimi sektorji pri obnovi prizadevajo najti kompromise ter skupne rešitve, ter izpostavila, da jih čakajo pomembne odločitve o upravljanju voda na področju načrtovanja nadaljnjih investicij, urejanja vodotokov in upravljanja s prostorom.

Mag. Črtomir Remec je kot predsednik IZS izpostavil poslanstvo zbornice, strateško usmerjeno v varno, zeleno in digitalno gradnjo ter opozoril na nujno spremembo pristopa do dovoljevanja gradenj na poplavnih območjih. Kot direktor Stanovanjskega sklada je še navedel, da je bilo ob avgustovski ujmi hudo poplavljenih 8.000 stanovanjskih stavb, od plazov ogroženih pa je od 700 do 800 objektov, ter pojasnil, da se trudijo na poplavnih območjih prebivalcem čim hitreje zagotoviti bivanjske kapacitete.

Da pri urejanju in upravljanju voda ni pomemben le inženirski vidik, temveč tudi varstvo narave ter iskanje harmonije med njima, je v svojem nagovoru opozoril direktor ZRSVN mag. Teo Hrvoje Oršanič. Kot samostojna ter neodvisna institucija si v tem javnem zavodu prizadevajo za naravne vrednote in biotsko raznolikost, pri tem pa se zavedajo, da nas čaka nepredvidljivo obdobje, na katerega se moramo pripraviti. Izpostavil je problematiko preteklega neustreznega prostorskega načrtovanja in opozoril na napake, ki jih v bodoče ne smemo ponoviti. Izpostavil je nujnost celovitosti in ne parcialnosti pri upravljanju vodotokov, na dilemo »sonaravne rešitve ali beton«, na pretirano interventno poseganje v prostor in na nujnost boljšega medsektorskega sodelovanja, zlasti na področju prostorskega razvoja.

Okrogle mize z zanimivimi sogovorniki je vešče povezoval Igor E. Bergant. Tretja “okrogla miza” je bila na temo stanja voda in biodiverzitete.

Z vodami se ukvarja veliko strokovnjakov različnih profilov, od inženirske in naravoslovno tehnične do družboslovne, politološke in sociološke sfere, vsi pa stremijo k temu, da bi bila sanacija po poplavah čim bolj uspešna in dolgoročna. Prvi dan kongresa so udeleženci spremljali razmišljanja 7 vabljenih predavateljev na temo poplav, suš, rabe vode ter prostorskega načrtovanja, ter prisluhnili kratkim prispevkom 24 avtorjev, ki so se osredotočili na različne aspekte kompleksne problematike upravljanja voda. Predavanja so zatem dopolnili še z dvema zanimivima okroglima mizama na temi »Vodna in okoljska infrastruktura – ko rešitev postane problem« in »Vloga zadrževalnikov in zadrževanja vode za trajnostni razvoj in krepitev družbene odpornosti«, na katerih so sodelovali vidni slovenski strokovnjaki, gospodarstveniki ter predstavniki znanstvene in akademske sfere.

Njihove ugotovitve kažejo, da potrebujemo celovite in dolgoročne vodnogospodarske načrte urejanja oz. upravljanja voda, ki poleg nove rabe voda in vodnih površin ter varstva vodnega okolja za nadaljnji razvoj vključujejo tudi ureditve z obvladovanjem škodnega potenciala, kar pomeni, da bi z manj popustljivosti pri prostorskem načrtovanju in uresničevanju uredb za večjo poplavno varnost morali občutno zmanjšati našo ranljivost. Ključni vprašanji sta kako delovati, da bi te škode zmanjšali, in kako s premišljenimi rešitvami zagotoviti dolgoročnost, da bi se ob spremenjenih podnebnih spremembah lahko bolje odzivali na pojave, ki se vedno pogosteje pojavljajo. Tu sta še urejanje hudournikov in obvladovanje plazov, kar je bilo do sedaj preveč zanemarjeno, ter varovanje naselij, ki so na dnu dolin ali na sotočjih hudourniških in večjih rek. Ne novi zakoni, rešila naj bi nas boljša pripravljenost na te dogodke, ki jih moramo znati predvideti in se odzvati tako, da v čim večji meri ublažimo posledice in škodo. Učiti se moramo na primerih in na osnovi interdisciplinarnih analiz pripraviti ustrezne načrte zaščite. Marsikatero nevšečnost je mogoče ublažiti že s preventivnimi ukrepi, od ozaveščanja, izobraževanja, modeliranja do dolgoročnega načrtovanja upravljanja voda. Preventivne ukrepe lahko štejemo tudi med ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe, k tem pa sodijo še večnamenski zadrževalniki in orodja za boljše upravljanje z vodo v prihodnje, ki so bila že razvita v okviru številnih projektov. Stroka je enotna, da so za dolgoročno trajnostno upravljanje vseh voda in za prilagajanje na nove ekstreme potrebni podrobni načrti upravljanja voda oz. upravljanje voda po posameznih porečjih, kot je na primer reka Savinja.

Drugi dan so na kongresu obravnavali še tematiko o stanju, varstvu in biodiverziteti voda, o kateri so svoja spoznanja z udeleženci delili 3 vabljeni predavatelji in 26 avtorjev kratkih prispevkov. Govora je bilo o ekološkem stanju voda, izzivih in perspektivah upravljanja in vladovanja podzemnih voda v Sloveniji ter sonaravnega urejanja voda. V kratkih prispevkih so bile glede na nedavno objavo novih načrtov upravljanja voda v ospredju teme, kot so pitna voda, v kateri zaznavajo vsebnost mikroplastike in gliv, obravnava kopalnih voda, izvajanje meritev na celinskih in morskih vodah, pa tudi prispevki o inovativnih in praktičnih rešitvah, kot so uporaba odvečnih rečnih sedimentov v gradbeništvu, sonaravnih načinih zaščite voda (grajenih ekosistemih) in preprečevanje degradacije vodotokov (odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst). O tem so poglobljeno spregovorili tudi na okrogli mizi z naslovom »Vodonosniki – vodni viri in ekosistemi«.

V zadnjem sklopu »Celovite rešitve, interdisciplinarnost in sodelovanje v mednarodnem prostoru« sta bili na vrsti dve predavanji, ki sta izpostavili potrebo po spremembi načina upravljanja voda – prvo na temo o širših družbenih vidikih upravljanja voda, drugo pa o vlogi civilne družbe v postopkih upravljanja in poseganja v vode, ki vsled veljavnih zakonskih rešitev vodijo v konflikte, saj je civilna družba k sodelovanju povabljena šele v zaključnih fazah projektov ali oblikovanja strateških pristopov. S kratkimi prispevki je na kongresu sodelovalo še 22 avtorjev.

Kongresa o vodah sta se udeležila tudi Srečko Šestan in mag. Rok Fazarinc

Organizatorji so pozno popoldne v sklepnem delu predstavili še zaključke kongresa, podrobnejše informacije o vsebinah predavanj ter okroglih miz pa bodo po dogodku objavili tudi na spletni strani www.kongresvode.si.

Fotografije: ­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­Črtomir Goznik

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame

Objavljeno

dne

Avtor

V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

Notranje dvorišče ljubljanske Drame na Litostrojski. Foto: Vidic Grohar arhitekti

Piranski dnevi arhitekture, letos s sloganom Etika in odgovornost, so arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu, ki se v organizaciji slovenskih arhitektov odvija vse od leta 1983, mednarodne nagrade piranesi pa podeljujejo od leta 1989. Mednarodna žirija (v sestavi Zsolt Gunther, András Pálffy, Marta Peris, José Toral in Aleš Vodopivec), ki ji je letos predsedovala bangladeška arhitektka Marina Tabassum, je nagrado piranesi namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

Pogled v avlo začasnih prostorov ljubljanske Drame. Foto: Vidic Grohar arhitekti

»Žirija je prepoznala zelo prepričljivo preoblikovanje obstoječe industrijske hale iz šestdesetih let prejšnjega stoletja v začasne prostore SNG Drama. Avtorji s ’prostorom v prostoru’, rešujejo sodobne potrebe gledališča. Z lahkimi konstrukcijskimi posegi in prefinjenimi detajli ustvarjajo kontrast med obstoječimi grobimi strukturami in elegantno umeščenimi novimi intervencijami. Različne arhitekturne sekvence oblikujejo novo homogeno celoto,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Ob glavni nagradi so podelili tudi dve mednarodni priznanji. Prvo so za trg Cortevecchia v starem mestnem jedru Ferrare prejeli italijanski arhitekti iz biroja INOUT architettura, drugo pa avstrijski arhitekturni biro faschfuchs.architekten za gimnazijo v avstrijskem Tullnerbachu. Študentsko priznanje pa je prejel Luka Mijatović iz Srbije za projekt Krajine novih navad.

Mednarodno priznanje piranesi je prejel projekt gimnazije v provincialnem avstrijskem mestu Tullnerbach. Gimnazija želi biti v zelo zelenem okolju, da pa bi še podkrepili občutek “potopljenosti” v naravno okolje, so arhitekti stavbo zasnovali kot terasasto konstrukcijo, ki omogoča čim boljšo osvetljenost prostorov. Foto: fasch&fuchs.architekten

Za mednarodno nagrado piranesi se je letos potegovalo 52 projektov iz 11 evropskih držav. Med njimi je bilo pet slovenskih projektov, poleg zmagovalnega so se za prestižno nagrado potegovali še Atelje Ostan Pavlin za Trg vstaje v Rušah, arhitekturni kolektiv Strip Lab za projekt Hiša nad mestom v Ljutomeru, arhitekturni atelje Medprostor za Vodovodni most čez Ljubljanico, arhitekti David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić in Davor Fistrič pa za mariborsko zdravstveno postajo Magdalena.

Gimnazija Wienerwald. Foto: fasch&fuchs.architekten

Kriteriji izbora so bili: premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor, prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom, sodobna inovativna prostorska zasnova, spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativni detajli ter smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe.

Arhitekti iz biroja INOUT so morali razmišljati o tem, da oblikujejo trg, ki je prostor prehajanja ljudi iz enega dela mesta v drugo oziroma pomeni vstop v stari del Ferrare, obenem pa naj bi zagotavljal tudi možnosti za prodajo hrane in vina, torej za priložnostni prigrizek. Foto: INOUT architettura

Vsi nagrajenci so ob nagradi prejeli stol slovenskega arhitekta in oblikovalca Nika Kralja. Glavni nagrajenec pa še stekleno skulpturo mlade slovenske arhitektke Ajde Racman, ki je leta 2017 s svojim predlogom zmagala na študentskem natečaju, stekleno skulpturo pa so izdelali v Steklarni Rogaška.

V okviru arhitekturnega festivala so na razstavišču Monfort v Piranu odprli tudi razstavo Piranesi, ki bo na ogled do 30. decembra.

Arhitekt Robert Venturi se je ob pogledu na stavbo v podobi race, v kateri so prodajali race, račja jajca in mlečne izdelke domislil, da bi kot raco označevali arhitekturne stvaritve, pri katerih stavba s svojo podobo izdaja, kakšna je njena funkcija. Foto: Wikipedia
Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Predstavljen program EPK GO! 2025

Objavljeno

dne

Avtor

V Ljubljani so prvič v celoti razgrnili program EPK GO! 2025. V sklopu programa bodo govorili o vojni in miru, o tem, kako po katastrofah ustvariti nekaj novega, o življenju ob meji in o tem, da je za preživetje planeta nujno misliti in delovati zeleno.

Program Evropske prestolnice kulture (EPK) Nova Gorica-Gorica 2025 so predstavili pred petkovim prevzemom naziva v Bad Ischlu v Avstriji. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob navzočnosti predstavnikov Zavoda Go! 2025 izrazila upanje, da bo najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek in pogled na družbo in prihodnost.

Prvi čezmejni EPK
Vrečko je ob tem poudarila pomen tega nacionalnega projekta, ki so ga načrtovali dalj časa, že ob začetku pa je bil po njenih besedah zastavljen inovativno in z drugačnimi pristopi, vse z namenom, da bi rezultati ostali. Zamišljen je bil trajnostno, zeleno in povezovalno, Nova Gorica pa se je pri tem obrnila na sosednjo Gorico, s katero sta pripravili prvi čezmejni EPK.

Nova Gorica in Gorica bosta 8. februarja 2025 postali evropski prestolnici kulture. Načrtovanih je več kot 400 dogodkov, vključno s kulinaričnimi, glasbenimi, umetniškimi in športnimi vrhunci. Foto: GO 2025! Nova Gorica – Gorizia

Gre za nacionalni projekt
“Leto 2025 bo tisto leto v Sloveniji, ki bo posvečeno kulturi,” je dejala ministrica in dodala, da to ni le projekt ene ali dveh občin, temveč nacionalni projekt, kot je bil tudi zamišljen ob nastopu aktualne vlade. S tem namenom so ustanovili posebno komisijo, podpisali pogodbo v vrednosti deset milijonov evrov in jih nato zvišali na 14,5 milijona evrov, kolikor je namenjenih samemu programu. Ob tem je treba upoštevati investicije v gradnjo amfiteatra novogoriškega gledališča in prenovo vile Rafut, sočasno pa poteka še velika prenova novogoriške železniške postaje.

Priložnost za razmislek o družbi in pogled v prihodnost
Ministrica je prepričana, da bo v Novi Gorici “vsak lahko našel kaj za svojo dušo“, medtem ko bo naše najmlajše mesto morda prek kulture ponudilo platformo za razmislek, pogled na družbo in tudi v prihodnost.

Pokazati stvari, ki jih to okolje premore
Program sta predstavila programski direktor Stojan Pelko in umetniška svetovalka Neda Rusjan Bric. Po Pelkovih besedah izhodišče za program ni bila misel, da bi umetniki oziroma izvajalci prišli in odšli, temveč da bi Evropi pokazali avtentične stvari, ki jih premore to okolje.

Naziv bodo prevzeli v petek v Bad Ischlu. Foto: salzkammergut.at

Program, ki se mora znati odzvati
Od leta 2020, ko je novogoriška kandidatura osvojila naziv, “smo šli skozi pandemijo, doživljamo dve vojni in smo nenehno zapljuskani z valovi prebežnikov”, je še dejal Pelko. Zato so po njegovih besedah vztrajali, da program ni zabetoniran v času, temveč da se mora znati odzivati. Dogodke, ki jih prinaša leto 2025, so povezali v štiri sklope, ki vsi odgovarjajo na pomembna vprašanja Evrope tega trenutka – odpirali bodo temo vojne in miru, kako nadaljevati po katastrofah, o življenju ob meji in razmisleku o skrbi za planet.

To so štirje naši programski stebri in danes smo predstavili, kako veliko lokalnih umetnikov je doseglo evropsko ali svetovno slavo in so se zato vrnili domov,” je povedal Pelko.

V prvem sklopu bodo obiskovalci hodili po Poti miru v spomin na bojišča prve svetovne vojne, videli dela Zorana Mušiča iz koncentracijskega taborišča Dachau, v središču Epic se bodo na 20. stoletje ozrli prek pričevanj meščanov obeh mest. V drugem sklopu se bodo spomnili graditelja Nove Gorice Edvarda Ravnikarja, saj nastaja digitalni in knjižni vodnik po mestu, a tudi rušitelja starih “struktur psihiatričnega zdravljenja” Franca Basaglie, med drugim s kinom v njegovem goriškem parku. V tem delu bodo tudi gledališki režiser Tomi Janežič s sklopom predstav, ki nastajajo v več evropskih mestih, in koncerti svetovnih glasbenih zvezd.

Posebej slovesno bo tudi ob sklepni slovesnosti med 1. in 5. decembrom, ko bosta mesti s svetlobnimi instalacijami in spremljajočimi koncerti na eni strani sklenili projekt EPK, na drugi pa bosta simbolično prižgali novo sodelovanje – skupno praznično okrasitev obeh Goric od leta 2025 naprej. Foto: GO 2025! Nova Gorica – Gorizia

Moja meja je tvoja meja
Tihotapci bodo dali prostor italijanskemu plesalcu Mattii Casonu in njegovemu projektu Moja meja je tvoja meja, zgodbam aleksandrink in področju filma, med drugim s filmsko pisarno. Sklop Zelo zeleno bo posvečen ekologiji, prihodnosti hrane in botanični dediščini.
Slovesno odprtje EPK-ja bo na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, s simboličnim povezovanjem obeh mest od postaje do postaje, kjer se bodo z budnico pihalnega orkestra pripeljali do odprtja na Trgu Evrope. Režijo slovesnosti bo prevzela Rusjan Bric. Vsak letni čas bo sicer zaznamovan z večjim oziroma množičnim dogodkom.

Urbani prostor, ki nastaja na prej degradiranem območju
Po predstavitvi programa najprej v Novi Gorici in zdaj v Ljubljani bo prihodnji teden sledila predstavitev v Bruslju. Na začetku decembra bodo predstavili program v Gorici in nato še v Rimu. Po besedah direktorice zavoda GO! 2025 Mije Lorbek je projekt vreden več kot 200 milijonov evrov, kar je pomembno predvsem za kulturno produkcijo, ki ji v tem čezmejnem območju “resnično primanjkuje prostorov”. “Na prej degradiranem prostoru na meji zdaj nastaja domišljeno oblikovan in urban prostor kulture,” je dejala.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!

Objavljeno

dne

Avtor

Edinstveni sladki okusi in romantična atmosfera so popoln recept za vikend v znamenju čokoladnega festivala. Od 8. do 10. novembra bo Opatija znova postala prava čokoladna prestolnica, kjer bodo ljubitelji te sladke dobrote lahko uživali v vrhunskih okusih in nepozabnih čokoladnih doživetjih.  Čokoladnemu festivalu se pridružuje hotelska veriga Amadria Park, ki v svojem sladkem čokoladnem laboratoriju Milenij Choco World v času festivala organizira navdihujoče čokoladne delavnice. Vse do 15.decembra se lahko razvajate tudi z razkošnimi čokoladnimi masažami, izbranimi sladicami v zgodovinski kavarni, čokoladno gastronomsko ponudbo in si privoščite popoln oddih v znamenju čokolade.

Čokoladna masaža v priljubljenem letovišču cesarjev

Amadria Park Hotel Milenij, ki se nahaja v središču Opatije, je prava zgodovinska znamenitost, ki prinaša razkošje habsburške aristokracije v današnji čas. Zgrajen v času Habsburžanov, hotel Milenij ni le luksuzna vila, ampak tudi kulturno-zgodovinski simbol, kjer so nekoč bivali plemiči, vključno z legendarno cesarico Sissi. Posebna SPA ponudba med Festivalom čokolade zato vključuje tudi kraljevske čokoladne tretmaje, ki obljubljajo vrhunsko sprostitev.

Posebna ponudba masaž ob Festivalu čokolade dodatno bogati doživetje in vključuje štiri luksuzne tretmaje, vsak v trajanju 50 minut: Čokoladno masažo, Jaffa doživetje, Črno-beli svet in Pina Colado. Vsak od teh tretmajev je zasnovan tako, da gostom nudi občutek kraljevskega razkošja in popolne sprostitve.

Čokoladni meni pod znamenitimi arkadami

Elegantna restavracija Argonauti, ki se nahaja v hotelu Milenij, ponuja prefinjeno in avtentično gastronomsko doživetje s pogledom na morje. V notranjosti restavracije je razkošen prostor z dih jemajočimi detajli, stene pa krasijo freske, ki pripomorejo k edinstveni atmosferi. Med festivalom restavracija pripravlja poseben jedilnik, ki bo na voljo od 15. novembra do 15. decembra. V tem času pa ne zamudite tudi ročno izdelanih čokoladnih pralin Milenij Choco na priljubljeni terasi kavarne Wagner.

Zgodovinska kavarna nad tovarno čokolade

Kavarna hotela Continental je že od nekdaj znana kot kraj za najboljše sladice v Opatiji in nosi naziv najstarejše mestne kavarne v Opatiji. V času čokoladnega vikenda bodo gostje lahko uživali v ročno izdelanih čokoladah, čokoladnem fonduju, sladicah, polnjenih s čokolado, ter si privoščili izbrane tople in hladne čokoladne napitke.

Gastronomska ponudba ob morju

Prav na obali se nahaja Amadria Park Hotel Royal, ki ponuja edinstveno gastronomsko ponudbo v restavraciji Symphonie. Tam bodo goste razveselili s posebnim, čokoladnim jedilnikom in prijetno živo glasbo. Dogodek je odprt za vse obiskovalce – tako hotelske goste kot zunanje obiskovalce.

Polepšajte si torej jesenske dni s sladkim oddihom v Opatiji in uživajte v izbranih okusih čokoladnega festivala. Privoščite si popoln oddih v hotelih Amadria Park, sproščujoče trenutke s tradicijo in razvajanje s pogledom na morje. Ne zamudite čokoladnega raja v Opatiji, od 8. do 10.novembra!

Nadaljuj z branjem
Dizajn18 ur nazaj

Arhitekturni natečaj: vizualna identiteta mesta Zagreb

Natečaj ki ga je organiziralo hrvaško društvo oblikovalcev v imenu Mestne občine Zagreb, išče “unikatno in visokokakovostno” konceptualno rešitev za...

DEDIŠČINA19 ur nazaj

Na Vodnikovi domačiji, ki se vrača v prenovljene prostore v Šiški, zaživela tudi skupna soba za pisanje in ilustriranje

Po nekaj manj kot dveh letih se Vodnikova domačija iz središča prestolnice vrača v svoje prenovljene matične prostore v Šiški....

DEDIŠČINA3 dnevi nazaj

Vetrinjski dvor je najstarejša znana meščanska zgradba v Mariboru

Na dogodku, ki sta ga organizirala Narodni dom Maribor in Sinagoga Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor, Mariborsko knjižnico...

Arhitektura2 tedna nazaj

Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame

V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar...

TEHNOLOGIJE2 tedna nazaj

Cybathlon 2024: tehnološko napredne rešitve za invalide

Kako z robotsko protetično roko zavežeš čevlje, kako s protetično nogo prečkaš neraven teren in kako z invalidskim vozičkom premagaš...

DOGODKI2 tedna nazaj

Predstavljen program EPK GO! 2025

V Ljubljani so prvič v celoti razgrnili program EPK GO! 2025. V sklopu programa bodo govorili o vojni in miru,...

Arhitektura2 tedna nazaj

Problemska razstava Vizije SO 19

Društvo arhitektov Ljubljane vsakoletno pripravi problemsko razstavo Vizije, ki identificira spregledane vidike razvoja mesta in predlaga izvedljive rešitve ali zgolj...

ZANIMIVOSTI3 tedni nazaj

Neverjetno, a resnično: arheologi našli pozabljeni mesti ob svilni poti

Arheologi so v gorah vzhodnega Uzbekistana prišli do čudovitega odkritja. Našli so namreč ostanke dveh srednjeveških mest, kar bi lahko...

UMETNOST3 tedni nazaj

Umetnici Gali Alica nagrada 10. trienala sodobne umetnosti U3

Gala Alica je prejela nagrado za premislek o odnosu do javnega prostora. S tem opozarja na kompleksno rabo javnega prostora,...

OBLIKOVANJE4 tedni nazaj

Oblikovalcu Robertu Žvoklju ugledna nagrada “Red Dot” za poštni znamki

Slovenski oblikovalec Robert Žvokelj je prejel eno najuglednejših oblikovalskih nagrad na svetu Red Dot, ki si jo je prislužil z...

POPULARNO