Connect with us

DOGODKI

3. slovenski kongres o vodah: Nujnost interdisciplinarnega upravljanja voda

Objavljeno

dne

Na Ptuju je pretekli konec tedna potekal 3. slovenski kongres o vodah, na katerem je okoli 200 strokovnjakov prvi dan spremljalo poglobljene razprave o poplavah, sušah, rabi vode ter prostorskem načrtovanju, drugi dan pa o stanju, varstvu in biodiverziteti voda.

Dvodnevni kongres o vodah je spremljalo kar 200 udeležencev.

Na odprtju je prisotne v imenu organizatorjev, 23 nevladnih strokovnih društev in združenj, ki se ukvarjajo z različnimi aspekti varstva, urejanja in rabe  voda, najprej pozdravila dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije, uvodne nagovore pa sta v imenu ministrstva za naravne vire in prostor prispevali državna sekretarka iz kabineta predsednika vlade Maša Kociper in direktorica direkcije za vode mag. Neža Kodre. V nadaljevanju sta prisotne nagovorila še mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, in mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave. Ker so Slovenijo v zadnjih letih pretresli izredni dogodki, ki kažejo na pomemben vpliv podnebnih sprememb, je nujna interdisciplinarnost upravljanja voda, ki vključuje povezovanje predstavnikov različnih strok, organizacij in interesnih skupin, da bi ob tesnem sodelovanju z odločevalci na tem področju uspešno kreirali celostne in dolgoročne rešitve.   

Osrednje teme dvodnevnega kongresa, ki se osredotočajo narabo vode, poseganje v vodni in obvodni prostor, stanje vodnih in morskih ekosistemov ter biotsko raznovrstnost, tako že na široko odpirajo strokovno razpravo o ključnih vprašanjih upravljanja voda. Glavni poudarek kongresa se odraža v povezovanju različnih strokovnih znanj, v medresorskem sodelovanju, vključevanju deležnikov in vpetosti upravljanja slovenskih voda v mednarodni strokovni in politični prostor.

Maša Kociper, ki je udeležence pozdravila v imenu ministrice mag. Alenke Bratušek, je organizacijo tovrstnih srečanj toplo pozdravila, saj v času izvajanja zahtevne sanacije po poplavah ponujajo odprto izmenjavo mnenj predstavnikov različnih strok. Pojasnila je, da vlada poleg številnih drugih ukrepov pripravlja tudi spremembe poplavne uredbe, s katero namerava zaostriti pogoje umeščanja nekaterih objektov v prostor, ter izpostavila, da bo obnova ob prizadevanjih za zmanjševanje poplavne ogroženosti v prihodnje temeljila na vključevanju vseh akterjev, torej na sodelovanju z občinami, regijami, prebivalci, strokovnjaki in nevladniki, saj brez tega ni mogoče zagotoviti učinkovitega in uspešnega upravljanja voda.

Da kongres naslavlja zelo aktualne in relevantne teme, s katerimi se trenutno soočamo in ki bodo pomembne tudi pri oblikovanju prihodnjih pristopov k upravljanju voda, je v nadaljevanju navedla mag. Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode, in opozorila, da bodo v luči podnebnih sprememb izredni dogodki, kot so poplave in suše, vedno pogostejši in tudi bolj intenzivni. Poudarila je, da si na DRSV že zdaj ob aktivnem sodelovanju z različnimi sektorji pri obnovi prizadevajo najti kompromise ter skupne rešitve, ter izpostavila, da jih čakajo pomembne odločitve o upravljanju voda na področju načrtovanja nadaljnjih investicij, urejanja vodotokov in upravljanja s prostorom.

Mag. Črtomir Remec je kot predsednik IZS izpostavil poslanstvo zbornice, strateško usmerjeno v varno, zeleno in digitalno gradnjo ter opozoril na nujno spremembo pristopa do dovoljevanja gradenj na poplavnih območjih. Kot direktor Stanovanjskega sklada je še navedel, da je bilo ob avgustovski ujmi hudo poplavljenih 8.000 stanovanjskih stavb, od plazov ogroženih pa je od 700 do 800 objektov, ter pojasnil, da se trudijo na poplavnih območjih prebivalcem čim hitreje zagotoviti bivanjske kapacitete.

Da pri urejanju in upravljanju voda ni pomemben le inženirski vidik, temveč tudi varstvo narave ter iskanje harmonije med njima, je v svojem nagovoru opozoril direktor ZRSVN mag. Teo Hrvoje Oršanič. Kot samostojna ter neodvisna institucija si v tem javnem zavodu prizadevajo za naravne vrednote in biotsko raznolikost, pri tem pa se zavedajo, da nas čaka nepredvidljivo obdobje, na katerega se moramo pripraviti. Izpostavil je problematiko preteklega neustreznega prostorskega načrtovanja in opozoril na napake, ki jih v bodoče ne smemo ponoviti. Izpostavil je nujnost celovitosti in ne parcialnosti pri upravljanju vodotokov, na dilemo »sonaravne rešitve ali beton«, na pretirano interventno poseganje v prostor in na nujnost boljšega medsektorskega sodelovanja, zlasti na področju prostorskega razvoja.

Okrogle mize z zanimivimi sogovorniki je vešče povezoval Igor E. Bergant. Tretja “okrogla miza” je bila na temo stanja voda in biodiverzitete.

Z vodami se ukvarja veliko strokovnjakov različnih profilov, od inženirske in naravoslovno tehnične do družboslovne, politološke in sociološke sfere, vsi pa stremijo k temu, da bi bila sanacija po poplavah čim bolj uspešna in dolgoročna. Prvi dan kongresa so udeleženci spremljali razmišljanja 7 vabljenih predavateljev na temo poplav, suš, rabe vode ter prostorskega načrtovanja, ter prisluhnili kratkim prispevkom 24 avtorjev, ki so se osredotočili na različne aspekte kompleksne problematike upravljanja voda. Predavanja so zatem dopolnili še z dvema zanimivima okroglima mizama na temi »Vodna in okoljska infrastruktura – ko rešitev postane problem« in »Vloga zadrževalnikov in zadrževanja vode za trajnostni razvoj in krepitev družbene odpornosti«, na katerih so sodelovali vidni slovenski strokovnjaki, gospodarstveniki ter predstavniki znanstvene in akademske sfere.

Njihove ugotovitve kažejo, da potrebujemo celovite in dolgoročne vodnogospodarske načrte urejanja oz. upravljanja voda, ki poleg nove rabe voda in vodnih površin ter varstva vodnega okolja za nadaljnji razvoj vključujejo tudi ureditve z obvladovanjem škodnega potenciala, kar pomeni, da bi z manj popustljivosti pri prostorskem načrtovanju in uresničevanju uredb za večjo poplavno varnost morali občutno zmanjšati našo ranljivost. Ključni vprašanji sta kako delovati, da bi te škode zmanjšali, in kako s premišljenimi rešitvami zagotoviti dolgoročnost, da bi se ob spremenjenih podnebnih spremembah lahko bolje odzivali na pojave, ki se vedno pogosteje pojavljajo. Tu sta še urejanje hudournikov in obvladovanje plazov, kar je bilo do sedaj preveč zanemarjeno, ter varovanje naselij, ki so na dnu dolin ali na sotočjih hudourniških in večjih rek. Ne novi zakoni, rešila naj bi nas boljša pripravljenost na te dogodke, ki jih moramo znati predvideti in se odzvati tako, da v čim večji meri ublažimo posledice in škodo. Učiti se moramo na primerih in na osnovi interdisciplinarnih analiz pripraviti ustrezne načrte zaščite. Marsikatero nevšečnost je mogoče ublažiti že s preventivnimi ukrepi, od ozaveščanja, izobraževanja, modeliranja do dolgoročnega načrtovanja upravljanja voda. Preventivne ukrepe lahko štejemo tudi med ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe, k tem pa sodijo še večnamenski zadrževalniki in orodja za boljše upravljanje z vodo v prihodnje, ki so bila že razvita v okviru številnih projektov. Stroka je enotna, da so za dolgoročno trajnostno upravljanje vseh voda in za prilagajanje na nove ekstreme potrebni podrobni načrti upravljanja voda oz. upravljanje voda po posameznih porečjih, kot je na primer reka Savinja.

Drugi dan so na kongresu obravnavali še tematiko o stanju, varstvu in biodiverziteti voda, o kateri so svoja spoznanja z udeleženci delili 3 vabljeni predavatelji in 26 avtorjev kratkih prispevkov. Govora je bilo o ekološkem stanju voda, izzivih in perspektivah upravljanja in vladovanja podzemnih voda v Sloveniji ter sonaravnega urejanja voda. V kratkih prispevkih so bile glede na nedavno objavo novih načrtov upravljanja voda v ospredju teme, kot so pitna voda, v kateri zaznavajo vsebnost mikroplastike in gliv, obravnava kopalnih voda, izvajanje meritev na celinskih in morskih vodah, pa tudi prispevki o inovativnih in praktičnih rešitvah, kot so uporaba odvečnih rečnih sedimentov v gradbeništvu, sonaravnih načinih zaščite voda (grajenih ekosistemih) in preprečevanje degradacije vodotokov (odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst). O tem so poglobljeno spregovorili tudi na okrogli mizi z naslovom »Vodonosniki – vodni viri in ekosistemi«.

V zadnjem sklopu »Celovite rešitve, interdisciplinarnost in sodelovanje v mednarodnem prostoru« sta bili na vrsti dve predavanji, ki sta izpostavili potrebo po spremembi načina upravljanja voda – prvo na temo o širših družbenih vidikih upravljanja voda, drugo pa o vlogi civilne družbe v postopkih upravljanja in poseganja v vode, ki vsled veljavnih zakonskih rešitev vodijo v konflikte, saj je civilna družba k sodelovanju povabljena šele v zaključnih fazah projektov ali oblikovanja strateških pristopov. S kratkimi prispevki je na kongresu sodelovalo še 22 avtorjev.

Kongresa o vodah sta se udeležila tudi Srečko Šestan in mag. Rok Fazarinc

Organizatorji so pozno popoldne v sklepnem delu predstavili še zaključke kongresa, podrobnejše informacije o vsebinah predavanj ter okroglih miz pa bodo po dogodku objavili tudi na spletni strani www.kongresvode.si.

Fotografije: ­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­Črtomir Goznik

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

Objavljeno

dne

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za zaščito voda, odprla predsednica dr. Marjetka Levstek. Letošnje osrednje strokovno srečanje, ki poteka pod geslom »Voda včeraj, danes, jutri«, z zanimanjem  spremlja 120 strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih upravljanja voda.

Prisotne predstavnike iz akademske in znanstvene sfere, izobraževalnih institucij, vladnih in nevladnih organizacij, komunalnih podjetij in izvajalcev gospodarskih javnih služb varstva okolja je na odprtju simpozija uvodoma nagovoril Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, ki je še posebej izpostavil potrebo po varovanju in trajnostni rabi vode v okviru celostnega upravljanja voda.

Minister Novak je pojasnil, da je upravljanje voda zaradi izjemne pestrosti pokrajin, vodnih režimov in razpršene poselitve eno pomembnejših področij dela na Ministrstvu za naravne vire in prostor, saj da je hiter razvoj v zadnjih desetletjih z novimi posegi pomembno spremenil rabo površja, vključno s širjenjem poselitve in infrastrukture. Na spremembe vodnih režimov imajo vpliv tudi podnebne spremembe, kar se odraža v močno spremenjeni dinamiki delovanja voda – potokov, rek, jezer in morij.

»Tako smo v zadnjih letih zaradi izjemno obilnih padavin v alpskih povirjih doživeli najbolj obsežne poplave v zgodovini in v sredozemskem delu Slovenije najdaljše obdobje suše, ki je resno ogrozila oskrbo obale s pitno vodo,« je opozoril minister in dodal: »Pri načrtovanju sanacij in razvoja je nujno upoštevati podnebne spremembe in spremenjeno delovanje voda s hudourniki, plazovi in poplavami, ter na drugi strani vse bolj pogosta sušna obdobja s pomanjkanjem vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in pridelavo hrane. V prihodnje bi morali vodi zagotoviti več prostora s kombinacijo ne-gradbenih in gradbenih ureditev ob upoštevanju potrebe po varstvu narave in ekosistemov.«

V nadaljevanju je opozoril še na nujne naložbe v vodno infrastrukturo ter v raziskave in inovacije za zaščito porečij, ki so prva naravna ovira pred sušo in morajo biti sposobna absorbirati vodo ter obnavljati vodne zaloge, o koristnosti uporabe zelenih in modrih koridorjev v prostorskem načrtovanju za povečanje podnebne odpornosti porečij in obal, o varnostnih načrtih za oskrbo s pitno vodo ter o prihajajočih izzivih, ki jih na področju čiščenja in odvajanja komunalne odpadne vode ter energetske nevtralnosti sektorja prinaša prenovljena evropska direktiva. Svoj nagovor je sklenil z mislijo, da bo treba za učinkovito odzivanje na vse izzive, ki nas čakajo v prihodnosti, še nadalje krepiti sodelovanje politike in stroke, ki mora biti proaktivno in mora v največji meri vključevati tudi mlado generacijo.

Dr. Marjetka Levstek (SDZV) na odprtju simpozija Vodni dnevi 2024 (foto: Klemen Razinger)

Letošnji program simpozija z zanimivimi in aktualnimi temami soustvarja 13 uglednih domačih in tujih predavateljev, ki pozornost strokovne in širše javnosti usmerjajo k novim načinom upravljanja voda, raziskavam, novim tehnologijam in dognanjem, razvojnim prizadevanjem ter tudi povezovanju stroke z odločevalci in civilno sfero.

Na dvodnevnem simpoziju je bil prvi sklop »Vode v Sloveniji: včeraj, danes, jutri« namenjen spremenjenemu socialno-antropološkemu pogledu na vodo in njeno vrednost, zgodovinskemu pregledu razvoja vodnega sektorja, spremembam zakonodaje v zadnjih desetletjih ter podnebnim spremembam v Sloveniji. Antropolog dr. Dan Podjed je v svojem prispevku razmišljal o vrednotah, ki sooblikujejo vedenje in navade ljudi ter vplivajo na njihov odnos do okolja, pri tem pa izpostavil ključno besedo »zmernost«, s katero bi bilo mogoče vplivati na našo okoljsko zavest na področju trajnostnega razvoja, zelene preobrazbe in krožnega gospodarstva. Iz »zmernosti« izhajata tudi dva koncepta, razvoj po meri ljudi in razvoj po meri planeta, ki lahko bistveno prispevata k razvoju vzdržnejših izdelkov in storitev ter zmernejši uporabi naravnih virov.

V nadaljevanju je prostorski in okoljski sociolog dr. Pavel Gantar orisal našo pot od gospodarjenja z vodami do celostnega upravljanja voda, ki so jo skozi razvojna obdobja zaznamovala različna razumevanja vode in načini upravljanja z vodnimi viri. Opozoril je na dileme in probleme upravljanja voda v Sloveniji po osamosvojitvi pa vse do danes, za prihodnost voda pa med drugim izpostavil tudi nujo po večji učinkovitosti in produktivnosti vseh načinov rabe vode ter na nujnost ponovne uporabe odpadne in padavinske vode tudi v kmetijstvu, energetiki in prostorskem načrtovanju. O vodnem krogu in podnebnih spremembah pri nas, ledenikih, sušah in vodotokih, rečnih bilancah, pretokih in vodostajih je udeležence seznanjal hidrolog dr. Sašo Petan iz ARSO (MOPE), okroglo mizo, ki je sledila, pa je povezoval biolog in ekolog prof. dr. Mihael J. Toman, podpredsednik SDZV.

Jože Novak, minister za naravne vire in prostor in dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda. Foto: Klemen Razinger

V sekciji »Vodni viri in pitna voda« sta predavatelja iz Avstrije Norbert Klicha in Marija Zunabovič Picher  najprej predstavila, kako poteka oskrba z vodo na Dunaju ter katere ukrepe izvajajo pri upravljanju vodnih virov in vodovodnega sistema, da bi vpliv podnebnih sprememb na varnost oskrbe s pitno vodo dolgoročno kaj najbolj ublažili. V ta namen izvajajo številne raziskave kot podlage za napovedi dogodkov, ki bi lahko vplivali na kakovost in količino njihovih kraških izvirov, obenem pa proučujejo vpliv novodobnih onesnaževal v podzemnih vodnih virih. Mestu Dunaj se napoveduje nadaljnje naraščanje števila prebivalcev in temu se prilagajajo tudi z novimi razvojnimi projekti in investicijami.

V nadaljevanju je dr. Nataša Ravbar iz Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU predstavila primer zgodnjega zaznavanja onesnaženja kraških vodnih virov v zaledju izvirov Unice. Upravljavci vodovodov morajo imeti v primeru onesnaženja pitne vode izdelane programe ukrepov, ti pa so še posebej pomembni za zajetja kraških vodnih virov, ki spadajo med najbolj ranljive, pokrivajo pa polovico državnih potreb po pitni vodi. Zgodnja zaznavanja onesnaženja voda na krasu, ki jih je mogoče vključiti v prakse upravljanja, temeljijo na podrobnem spremljanju kakovosti vode v času vodnih valov in kartiranju tveganja za onesnaženje, ter zahtevajo operativni nadzor. Največja verjetnost pojava onesnaženja na izvirih je v času padavinskih dogodkov, ko je priporočljivo še dodatno spremljati indikatorske parametre, pa tudi kakovost rek ponikalnic, kar naj bi bila uporabna strategija za kraške vodne vire in druga zaledja, kjer je pretakanje voda hitro. Posebno pozornost je treba nameniti deževju, ki sledi onesnaženju. Predvsem pojav prvega obilnejšega deževja po daljšem sušnem obdobju lahko povzroči izpiranje onesnaževal ter precejšnje poslabšanje kakovosti vode na izvirih.

Da so lanske uničujoče poplave s sabo prinesle nova spoznanja in pristope pri reševanju kriznih situacij, je svoja spoznanja z udeleženci simpozija delila tudi direktorica JKP Log Marjetica Tasič Bukovec. Opozorila je, da se je dolga leta urejanju strug hudournikov in drugih vodotokov namenjalo bistveno premalo denarja, in čeprav teh napak ne gre pripisovati lokalnim skupnostim, pač pa državi, saj so vodotoki v njeni pristojnosti, morajo račun zdaj plačevati občani, ki so jim poplave uničile domove. Poplave avgusta 2023 so spet pokazale, kako nebogljen je človek v boju z naravo in naravnimi ujmami. K  uspešni izgradnji novega, 7 km dolgega vodovoda, ki so ga zgradili v rekordnem času, so ključno prispevali tako štab CZ z učinkovitim vodenjem intervencij v času poplav, kot tudi takojšnja navezava stikov z ministrstvi, pristojnimi za odpravo posledic naravne katastrofe, takojšnja mobilizacija vse razpoložljive gradbene operative še pred aktivacijo državnega načrta za zaščito in reševanje ter korektni poslovni odnosi z izvajalci izgradnje magistralnega vodovoda. Poudarila je, da na takšno katastrofo, kot se je zgodila na Prevaljah in še kje drugje, nikoli ne moremo biti v celoti pripravljeni, lahko pa za omejitev škode v prihodnje uporabimo izkušnje in pridobljeno znanje iz preteklosti. Samo dobra organiziranost na papirju še ni zagotovilo za uspešno delovanje v praksi. Okroglo mizo je v nadaljevanju povezovala dr. Brigita Jamnik.

Okrogla miza: z leve dr. Sašo Petan iz ARSO (MOPE), prostorski in okoljski sociolog dr. Pavel Gantar, antropolog dr. Dan Podjed. Povezoval je biolog in ekolog prof. dr. Mihael J. Toman, podpredsednik SDZV.

Drugi dan simpozija se bosta odvila še dva sklopa predavanj. V okviru sekcije »Odvajanje in čiščenje odpadne vode« bo raziskovalka in znanstvenica dr. Pernille Ingildsen predstavila nove načine odvajanja in čiščenja odpadnih voda na Danskem, kjer verjamejo, da »nobena voda ni resnično izgubljena« in da se temu idealu sektor odpadne vode počasi že približuje. Z evolucijo tradicionalnih pogledov na odpadno vodo se povečuje kompleksnost upravljanja odpadne vode, ki ponuja bolj učinkovite rešitve. Preobrazba, katere del sta integracija naprednih tehnologij in spremenjena regulativa, je za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ključna, komunalna podjetja pa naj bi se z njo usmerila k bolj celostnim in trajnostno naravnanim praksam. O dilemi, kako uspešni smo pri nadzoru nad vtoki v kanalizacijski sistem, bo razmišljal Roman Kramer iz VOKA Celje, italijanski strokovnjak Pier Luigi Radavelli pa bo predstavil nadgradnjo čiščenja na CČN Ajdovščina z uporabo čistega kisika. Po okrogli mizi, ki jo bo povezovala mag. Mojca Vrbančič, bo potekala še zadnja sekcija »Voda v naravi« z moderatorko dr. Polono Pengal, ki bo izzvenela v duhu suš in izsuševanja rek (predavatelj iz Francije Thibault Datry), upadanja populacij in lokalnega izumiranja vrst celinskih voda pri nas (biolog Marijan Govedič iz Centra za kartografijo favne in flore), udeleženci pa se bodo seznanili tudi s problematiko  spremljanja onesnaženosti treh zasavskih vodotokov (Lenart Štaut iz Geografskega inštituta Antona Melika, ZRC SAZU).

Na današnji popoldanski Kavarni o vodi se nam bo pridružil še raper Rok Terkaj-Trkaj, ki bo v prijetnem in  ustvarjalnem vzdušju z udeleženci delil kreativni navdih pri razmišljanju o vodi.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

Objavljeno

dne

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev z njihovo fasado v vsej Evropi. Med 300 prijavljenimi projekti iz 23 držav je prestižni naslov krovnega zmagovalca za leto 2024 osvojil  projekt madžarskih arhitektov, ki so zasnovali tržnico v mestu Pécs. Odlično se je uvrstil tudi projekt slovenskih arhitektov Vrtec v Bohinjski Bistrici, ki je zmagal v kategoriji Nestanovanjska zgradba.

O natečaju Baumit Life Challenge

Mednarodni arhitekturni natečaj Life Challenge, ki ga podjetje Baumit organizira vsako drugo leto, letos obeležuje 10 let obstoja. Ker je leta 2022 krovni zmagovalec postal slovenski projekt Galerija Cukrarna, ki je kandidiral v kategoriji Zgodovinska prenova, je letos Sloveniji pripadla čast, da gosti zaključek tega mednarodnega natečaja, na katerem iščejo najlepše in najzanimivejše evropske arhitekturne rešitve, ki jih krasijo Baumitove fasade.

Krovni zmagovalec Baumit Life Challenge 2024

Prestižni naziv krovnega zmagovalca za leto 2024, Baumit Life Challenge Winner 2024, je prejel projekt Tržnica v Pécsu, ki je s svojo inovativno zasnovo in edinstvenimi značilnostmi presegel vsa pričakovanja. Projekt Tržnica v Pécsu, ki je bil izbran med projekti, ki so se uvrstili v ožji izbor v vseh šestih kategorijah, predstavlja vrhunec arhitekturne odličnosti. Je poklon bogati zgodovini Pécsa, sredozemskega mesta na Madžarskem, kjer je bila nekoč rimska naselbina.

Projekt mojstrsko združuje slogovne elemente rimske bazilike in orientalskega bazarja ter tako ustvarja resnično prepoznavno arhitekturno izkušnjo. Zasnovo odlikujejo elegantni loki in vitka struktura, katere ena stranica je v celoti steklena, kar spominja na mogočnost bazilike. Harmonični preplet zgodovinskih in kulturnih vplivov ne povečuje le estetske privlačnosti, temveč služi tudi kot funkcionalno, živahno središče za prebivalce Pécsa.

Neodvisni mednarodni žiriji arhitektov Life Challenge je letos predsedovala slovenska arhitektka Lenka Kavčič. Žirija je ocenjevala 300 prijavljenih projektov iz 23 držav, ki so kandidirali v šestih kategorijah: Enodružinska stavba, Večstanovanjska stavba, Nestanovanjska stavba, Toplotna oziroma Energetska prenova, Zgodovinska prenova in Struktura poudari obliko. V vsaki kategoriji so nominirali šest finalistov ter izbrali krovnega zmagovalca natečaja.

Prestižni naziv krovnega zmagovalca za leto 2024 je prejel projekt Tržnica v Pécsu. Arhitekti: Tamás GETTO, Gergely SZTRANYÁK, GETTOPLAN Bt.

Znova uspešni slovenski arhitekti – zmaga v kategoriji Nestanovanjska zgradba

Slovenski projekti so se tudi letos odlično odrezali: dva slovenska projekta sta se v močni konkurenci  uvrstila med finaliste: v kategoriji Nestanovanjska zgradba je potem v finalnem ocenjevanju zmagal projekt Vrtec Bohinjska Bistrica, ki so ga zasnovali arhitekti Ana Jerman, Janja Šušnjar (ARREA), Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández-Zúñiga (KAL A). V kategoriji Struktura poudari obliko se je med finaliste uvrstil projekt stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco, pod katerega so podpisani arhitekti Jereb in Budja arhitekti d.o.o., Arhitekti Dobrin d.o.o. in Kostak GIP d.o.o.

Tudi na preteklih natečajih so slovenski arhitekti dosegali odlične rezultate v posameznih kategorijah: v Madridu leta 2016 je v kategoriji Večstanovanjska stavba prvo mesto osvojil projekt Multiplan arhitektov Stanovanjska soseska F5 Zeleni gaj na Brdu. Leta 2018 so slovenski arhitekti zmagali kar v dveh kategorijah: v kategoriji Enodružinska stavba je zmagal Paviljon v kozolcu arhitekturnega ateljeja Styria arhitektura, v kategoriji Večstanovanjska stavba pa je slavil projekt Center starejših Izola, ki so ga zasnovali Gužič Trplan arhitekti. Leta 2020 je Baumit Life Challenge potekal virtualno, v kategoriji Večstanovanjska stavba je zmagal projekt Stanovanjski objekt Murgle arhitektov LAB Arhitekti d.o.o.

Projekt stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco.

Največji dosežek za Slovenijo je vsekakor krovna zmaga na natečaju leta 2022, ki je pripadla projektu Galerija Cukrarna, podpisanem s strani arhitektov podjetja Scapelab. Sloveniji je tako pripadla čast, da letos gosti zaključni dogodek tega bienalnega mednarodnega natečaja.

Zaključni gala dogodek je potekal v Ljubljani, kjer so na Gospodarskem razstavišču pred 500 gosti iz vse Evrope razglasili zmagovalce v vseh kategorijah in krovnega zmagovalca tekmovanja.

Izjava predsednice žirije letošnjega natečaja Baumit Life Challenge, Lenke Kavčič:

»Arhitekturne nagrade predstavljajo priložnost za kritični vpogled v naš skupni prostor in tudi na same objekte, ki naš življenjski prostor gradijo in oblikujejo v najširšem kontekstu. Predstavljajo priložnost, da ponovno razmislimo, kaj je osnovna naloga arhitekture, kaj je njen bistveni doprinos, na katera ključna vprašanja odgovarja in kako. Nagrade naj bi spodbudile stroko, da išče vedno boljše, sodobnejše, bolj trajnostne in inovativne rešitve. Prepoznavanje projektov, ki sodobno naslavljajo okoljske in družbene probleme, lahko služi kot smerokaz oblikovalcem politik in investitorjem, da se odgovorneje odločajo in podpirajo podobne pobude.

Izbrani in nagrajeni projekti, ki prihajajo iz različnih kulturnih in ekonomskih okolij, prikazujejo izjemno pestrost možnih arhitekturnih rešitev. Z različnimi merili (od enostanovanjskih hiš do poslopij gradov in stavb pomembnih univerz) govorijo o razumevanju poslanstva arhitekture, njeni pomembni vlogi v kulturnem in civilizacijskem razvoju družbe. To je tudi ključna in zahtevna naloga žirije, da v množici projektov prepozna in izbere tiste najbolj prepričljive.

Slovenski arhitekti za nagrado Life Challenge tekmujejo od samega začetka in so bili v desetih letih vedno med izbranimi in nagrajenimi v posamezni kategoriji. Leta 2022 pa je arhitekturni biro Scapelab za prenovo Cukrarne dobil najvišjo nagrado. Slovenska arhitekturna produkcija sodi v sam vrh sodobne arhitekture, tako v Evropi kot v svetu in posega po najvišjih arhitekturnih nagradah. Vsekakor se to vidi tudi med projekti za nagrado Life Challenge award. Projekti ne izstopajo po merilu, vsekakor pa izjemno inovativno, občutljivo in odgovorno razumejo pomen oblikovanega prostora, kakovost bivanja, pomen skladnosti prostora in bogastvo zgodovinske arhitekturne tradicije, ki jo razvijajo v sodobnih arhitekturah in na ustvarjalen način vpletajo v svoje projekte.«

Kot pionirji na področju fasadnih sistemov v Baumitu že od svojih začetkov podpirajo dobro oblikovanje, ki se vizualno začne pri fasadi, in arhitekturno stroko v smislu trajnosti in vrhunskih arhitektonskih rešitev, ki doprinašajo k večji kakovosti bivanja.

»Ponosna sem na slovenske arhitekte, ki na vsakem natečaju dosegajo visoke uvrstitve in s tem dokazujejo, da slovenski arhitekti razumejo izzive današnjega časa in da njihovi projekti sodijo v sam evropski vrh. Kakovostne, izvirne in domišljene rešitve tako spajajo sodoben način bivanja in estetiko zunanje pojave. Še posebej smo ponosni, da letos Baumitov Life Challenge gosti prav Slovenija in da imamo zmagovalca v eni od kategorij,« je povedala Branka Ogrizek, direktorica Baumit Slovenija.

Najlepše arhitekturne rešitve v Evropi 2024

Pregled zmagovalnih projektov

Zmagovalec Life Challenge 2024
Tržnica v Pécsu, Madžarska
Arhitekti: Tamás GETTO, Gergely SZTRANYÁK, GETTOPLAN Bt.

Zmagovalec kategorije Nestanovanjska zgradba – Projekt Tržnica v Pécsu.

Kategorija Nestanovanjska zgradba
Vrtec Bohinjska Bistrica, Slovenija
Arhitekti: Ana Jerman, Janja Šušnjar (ARREA), Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda,
Miguel Sotos Fernández-Zúñiga (KAL A)

Vrtec v Bohinjski Bistrici, ki je zmagal v kategoriji Nestanovanjska zgradba.

Kategorija Stanovanjska zgradba
Carnation street 4, Litva
Arhitekti: Eventus Pro, Sigitas Sparnaitis

Zmagovalec kategorije Stanovanjska zgradba “Carnatio street 4”.

Kategorija Večstanovanjska zgradba
NSA13 »TWPEAKS«, Španija
Arhitekti: MADhel (M. Herraiz y D.Bergman) + MARMOLBRAVO (M. del Marmol y M.Bravo)

Kategorija Večstanovanjska zgradba “NSA13 TWPEAKS”.

Kategorija Toplotna oziroma energetska prenova
Moxy Kaunas Center, Litva
Arhitekti: G. Natkevičius ir partneriai

Zmagovalec kategorije Toplotna oziroma energetska prenova “Moxy Kaunas Center”

Kategorija Zgodovinska prenova
Karitasov hospic za otroke, Poljska
Arhitekti: Biuro Architektoniczne “GADOMSCY” Piotr Gadomski

Zmagovalec kategorije Zgodovinska prenova “Karitasov hospic za otroke”


Kategorija Struktura poudari obliko
VINO.TAKE, Avstrija
Arhitekti: DI Boder Ziviltechnik
Zmagovalec kategorije “Struktura poudari obliko” – VINO.TAKE.

Več informacij:
lifechallenge.baumit.com
baumit.com
Nadaljuj z branjem

Arhitektura

OHS AWARD 2024: podelitev nagrad za najboljše projekte festivala OHS po izboru občinstva

Objavljeno

dne

Avtor

Včeraj je bila v galeriji Edvard v Ljubljani podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije 2024, ki je potekal od 12. do 14. aprila po vsej državi.

Glasovanje za predstavljene arhitekturne projekte na festivalu Odprte hiše Slovenije je potekalo od 12. aprila do 5. maja 2024. Obiskovalci OHS 2024, so si na festivalu lahko ogledali več kot 70 arhitekturnih projektov in po svojem izboru glasovali za najboljši projekt v kategorijah Javni, družbeni in poslovni projekti, Stanovanjski projekti in prvič tudi v kategoriji Projekti z lesom. Festival OHS temelji na enostavnem konceptu, ki sleherniku omogoča stik in osebno izkušnjo v kakovostni arhitekturi. Vodeni ogledi, ki potekajo pod strokovnim vodstvom arhitektov, konservatorjev, inženirjev, lastnikov, investitorjev in izvajalcev pa obiskovalcem omogočajo, da celostno spoznajo nastanek in pomen posameznega arhitekturnega dela.

Dogodek OHS Award 2024. Foto: Nejc Fon

Festival OHS nagrado podeljuje od leta 2019. Nagrada OHS ni klasična arhitekturna nagrada, ki jo izbrana strokovna žirija podeljuje strokovnjakom na področju arhitekturnega načrtovanja. Nagrada OHS se podeljuje z namenom spodbujanja čim večje participacije najširše javnosti pri razumevanju in  odločanju o izbranih projektih. Vse objekte, ki so predstavljeni v festivalskem programu potrdi strokovna žirija, najširša javnost in obiskovalci pa svoj glas oddajo projektu po svojem izboru. Nagrado OHS tako prejme ekipa, ki je skupaj ustvarila posamezen projekt – arhitekti, inženirji, izvajalci in naročniki, investitorji. Vloga slehernika je pri projektu izjemnega pomena – in še več – vsi sodelujoči pri projektu morajo razumeti kaj pomeni kakovosten prostor in tej ideji skupaj slediti do konca izvedbe. Kompromisne in nestrokovne rešitve nas v prostoru premnogokrat opominjajo še dolgo po tem, ko so bili zadovoljeni najkrajši izvedbeni roki, partikularni interesi in najnižja cena. 

Večplastnost nagrade OHS je danes še posebej pomembno izpostaviti iz dveh vidikov – nagrado izglasuje splošna javnost, ki je uporabnik prostora in katerim je arhitektura v izhodišču namenjena. Poleg arhitektov pa nagrada OHS prepoznava pomembno vlogo investitorjev in izvajalcev, ki jim je mar in razumejo pomen kulture prostora za razvoj skupnosti danes in v prihodnje.

Blaž Budja, član letošnje strokovne žirije je v svojem nagovoru izpostavil pomen skupnosti v današnji družbi, ki je vedno bolj naklonjena individualizmu.Verjame, da s festivalom OHS dvigujemo splošno kulturo in arhitekturi dajemo možnost večjega, širšega skupnega razumevanja in spoštovanja.

“Festival OHS ni svetovno prvenstvo v arhitekturi, zdi se, da se tukaj kljub vsemu individualno umakne kolektivnemu. Še več, pomembno je sodelovati, zmaga pa je skupna. Nagrada OHS je tako edina nagrada, ki jo podeli ljudstvo. Samo tako lahko tudi arhitekti odložimo težo preverjanja strokovnosti skozi prizmo iskanja družbene pomembnosti lastnega poklica.”

Nagrajeni projekti in prejemniki nagrad so bili predstavljeni na dogodku v galeriji Edvard. Nagrade so bile podeljene v treh kategorijah.

V kategoriji  Javni, družbeni in poslovni projekti so nagrado prejeli:

Naročnik: Občina Brežice
Arhitektura in interier: NAINO arhitekturni biro – Grega Bizjak, Tadeja Šepec Bizjak, Črt Breskvar
Krajinska arhitektura: Mitja Škrjanec
Odgovorna konservatorka ZVKDS: Mojca Veršek Rems
Glavni izvajalci: SL Inženiring Boršt d.o.o.

Naročnik: Občina Slovenske Konjice
Arhitektura: Medprostor – Jerneja Fischer Knap, Rok Žnidaršič, Samo Mlakar, Katja Ivić, Dino Mujić
Glavni konservator ZVKDS: Matija Plevnik
Glavni izvajalci: Gradnje Marguč d.o.o., GNOM d.o.o.
Mehanizem dvižne strehe: Maori d.o.o.

Naročnik: Mestna občina Novo mesto
Arhitektura in interier: Enota
Krajinska arhitektura: Krajinaris d.o.o.
Glavni izvajalci: CGP d.d.

V kategoriji  Stanovanjski projekti so bili nagrajeni:

Naročnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad
Arhitektura: Arhitekti Počivašek Petranovič in Bevk Perović arhitekti – Davorin Počivašek, Urban Petranovič, Urša Gantar, Matija Bevk, Vasa Perović
Glavni izvajalci: TGH d.o.o.

Naročnik: Majda Senekovič in Vladimir Senekovič
Arhitektura in interier: a2o2 arhitekti
Glavni izvajalci: Stavbarstvo Žerjal – Marko Žerjal s.p.

Naročnik: Uroš Križanec
Arhitektura in interier: Mertelj Vrabič arhitekti
Krajinska arhitektura: Svit Oliver Katanec
Glavni izvajalec: gradbeni inženiring Filipič & Co d.o.o. ter gradbeno podjetje Urteh d.o.o.

V kategoriji Projekti z lesom je nagrade podelil državni sekretar mag. Dejan Židan. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in SPIRIT Slovenija, javna agencija sta bila v letu 2024 nacionalna partnerja nagrade OHS AWARD.V svojem nagovoru je poudaril pomen trajnostne gradnje in uporabo lesa v arhitekturi. Nagrado so prejeli:

Naročnik: Občina Bohinj
Arhitektura: ARREA ARHITEKTURA, KAL A; Ana Jerman, Janja Šušnjar, Sofía Romeo Gurrea-Nozaleda, Miguel Sotos Fernández-Zúñiga
Krajinska arhitektura: Studio AKKA – Luka Javornik, Lara Gligić
Gradbene konstrukcije in dobavitelj lesene konstrukcije: CBD.d.o.o.
Glavni izvajalec: Dema Plus d.o.o.

Naročnik: Špela Koren Girandon in Jernej Girandon
Arhitektura in interier: AG BIRO 55
Lesena konstrukcija: Tesarstvo Štebe

Naročnik: Boštjan Pogorevc
Arhitektura: Biro Gašperič – Matej Gašperič
Konservatorka ZVKDS: Saša Roškar
Glavni izvajalec: Rok Razinger, TRAM d.o.o.

Več o projektu na www.odprtehiseslovenije.org

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO