Analize kažejo, da bodo lastniki električnih vozil več kot 80 odstotkov vsega polnjenja opravili na pametnih zasebnih polnilnicah – doma ali na parkiriščih pri delovnih mestih, kjer vozila dalj časa mirujejo. Tak način polnjenja omogoča prilagajanje viškom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter obdobjem nižje porabe, zato je cenovno najugodnejši in hkrati najbolj razbremenjuje elektroenergetski sistem. Zaradi vse večjega deleža sončnih elektrarn postaja električna energija čez dan pogosto cenejša kot ponoči oziroma v koničnih obdobjih, ki se jim je smiselno izogibati.

Pametno polnjenje kot temelj prihodnje infrastrukture

V Elesu so že leta 2018 razvili koncept celostnega razvoja infrastrukture za množično polnjenje električnih vozil E8. Ta med drugim predvideva bistveno širitev pametnih polnilnic na parkiriščih podjetij, kjer zaposleni svoja vozila parkirajo več ur.

Kot pojasnjujejo: »Logika je preprosta – če doma nimate optimalnih pogojev za polnjenje, vozilo napolnite tam, kjer preživi enako dolgo časa kot doma.« Tak pristop je primeren za približno 50 do 60 odstotkov vseh voznikov električnih vozil. Eles je to rešitev že uvedel na svojih parkiriščih, kjer ugotavljajo, da število zaposlenih z električnimi vozili narašča.

Hitro polnjenje kot ključ za mobilnost na daljših razdaljah

Pametno, dolgotrajno polnjenje pa samo po sebi ne zadostuje. Vozniki na daljših poteh ter uporabniki tovornega in javnega potniškega prometa potrebujejo zanesljivo mrežo hitrih polnilnic, ki omogočajo hitro oskrbo z energijo – podobno kot danes točenje goriva.

V Elesu zato poudarjajo enakovreden razvoj obeh segmentov: pametnega dolgotrajnega in hitrega polnjenja. Pri tem ni ključno število posameznih polnilnic, temveč ustrezna moč in premišljena izbira lokacij.

»Namesto razpršenosti po številnih manjših lokacijah je smiselno vzpostaviti manjše število zmogljivih polnilnih parkov, ki zagotavljajo kakovostno in zanesljivo uporabniško izkušnjo,« pojasnjujejo. Takšni polnilni parki predstavljajo novo dimenzijo v elektroenergetskem sistemu.

Za pospešitev razvoja hitre infrastrukture država načrtuje ustanovitev gospodarske javne službe. Eles meni, da s svojim znanjem, simulacijskimi orodji in dolgoletnimi izkušnjami na področju upravljanja elektroenergetskega sistema predstavlja optimalnega izvajalca te naloge.

Razvoj hitre infrastrukture ob avtocestnem omrežju

V prihodnjih letih bo poudarek na nadgradnji infrastrukture na obstoječih avtocestnih postajališčih. Namesto enega ali dveh polnilnih mest bo treba zagotoviti pet, deset ali več polnilnic na posamezni lokaciji. Hkrati se bodo moči povečale z današnjih 50 kW na 150, 250 ali celo 350 kW, kar bo čas polnjenja skrajšalo na 30 ali celo 15 minut.

Po ocenah bo Slovenija do leta 2027 potrebovala med 30 in 50 lokacij hitrih polnilnic na avtocestnem križu, vsaka z več polnilnimi mesti. To pa zahteva tudi nadgradnjo elektroenergetskih priključkov, saj večina obstoječih počivališč nima zadostne priključne moči.

V praksi to pomeni gradnjo novih kablovodov, dolgotrajne postopke in visoke stroške. V okviru gospodarske javne službe bo Eles poskrbel za osnovno infrastrukturo, medtem ko bodo polnilnice postavljali zasebni ponudniki, izbrani na razpisih.

Ob tem poudarjajo, da nadgradnja obstoječih lokacij predstavlja predvsem srednjeročno rešitev, ki ni primerna za vse vrste vozil, zlasti ne za težji promet. Zato bo treba razvijati tudi povsem nove lokacije.

Polnilni parki kot nova prostorska in energetska infrastruktura

Pri umeščanju polnilnih parkov visoke moči je treba upoštevati več dejavnikov: bližino prometnic, zmogljivost elektroenergetskega omrežja, prostorske omejitve ter bližino virov obnovljive energije. Le tako je mogoče zagotoviti resnično trajnostno mobilnost.

Takšnih lokacij v Sloveniji ni veliko, zato jih obravnavajo kot geografsko omejene javne dobrine.

Trg polnilne infrastrukture se bo bistveno razlikoval od današnjega trga goriv. Poleg obstoječih ponudnikov bodo vstopili novi akterji, pogosto povezani s proizvajalci vozil. Eles bo z oddajo priključno-prostorskih zmogljivosti na javnih dražbah omogočil konkurenčno okolje in sobivanje različnih ponudnikov.

Cilj je čim boljša izkoriščenost infrastrukture ter kakovostna uporabniška izkušnja, ki vključuje tudi urejene postanke za počitek, delo ali okrepčilo.

Pilotna projekta kot korak v prakso

Ker vzpostavitev takšnih sistemov zahteva čas, Eles že izvaja dva pilotna projekta, podprta z evropskimi sredstvi v okviru projekta GreenSwitch.

Prvi polnilni park bo nastal v bližini Novega mesta in bo v končni fazi obsegal več kot 50 hitrih polnilnic za osebna vozila ter dodatne zmogljive polnilnice za avtobuse in tovorna vozila. Gradnja bo potekala fazno, skladno z rastjo potreb.

Drugi projekt nastaja v Kranju, kjer bo na voljo približno 17 hitrih polnilnic. Namenjen bo različnim uporabnikom – od javnega potniškega prometa do osebnih in gospodarskih vozil. Obe lokaciji naj bi zaživeli med letoma 2026 in 2028.

Električna mobilnost v fazi pospešene rasti

Po podatkih Statističnega urada RS je na slovenskih cestah več kot 20.000 električnih vozil. Po hitri rasti v obdobju 2021–2023 se je rast v letu 2024 nekoliko umirila, vendar dolgoročne napovedi kažejo, da bi lahko po letu 2030 dosegli okoli 300.000 vozil.

Eles ocenjuje, da električna mobilnost prehaja iz faze začetnega navdušenja v fazo pospešene rasti, kar potrjuje tudi naraščajoč delež električnih vozil med novimi registracijami.

Pomembno je poudariti, da Eles ni ponudnik storitev polnjenja, temveč sistemski operater, ki zagotavlja elektroenergetsko infrastrukturo. Priključne kapacitete bodo dodeljene različnim ponudnikom na transparenten in tržno naravnan način.

Vpliv na elektroenergetsko omrežje in prihodnji izzivi

Trenutno imajo večji vpliv na distribucijsko omrežje toplotne črpalke kot polnjenje električnih vozil. V prihodnje pa se bo vpliv e-mobilnosti postopoma povečeval.

Analize, ki zajemajo obdobje 2014–2023 ter napovedi do leta 2034, kažejo, da večji delež električnih vozil vpliva predvsem na napetostne razmere v omrežju. Medtem ko razpršeni viri energije povzročajo dvig napetosti, električna vozila povečujejo obremenitve in padce napetosti.

Rešitev predstavljajo pametna omrežja in napredne tehnologije, ki jih Eles že uvaja. Z njihovim razvojem bo mogoče učinkovito upravljati omrežje in hkrati čim bolje izkoristiti obstoječo infrastrukturo.

Na planoti Prapretno nad Trbovljami se zaključuje razširitev sončne elektrarne, ki bo po koncu del postala največja tovrstna naprava v Sloveniji. Projekt, vreden več kot 11 milijonov evrov, po oceni okoljskega ministra predstavlja enega najbolj oprijemljivih primerov zelenega energetskega prehoda pri nas.

Minister Bojan Kumer je ob tem poudaril, da Prapretno nazorno ponazarja, kako je mogoče degradirana industrijska območja preoblikovati v sodobne energetske centre. Na območju, kjer so desetletja odlagali pepel, sadro in žlindro iz nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, danes nastaja največja sončna elektrarna v državi.

Z izvedbo druge in tretje faze se bo zmogljivost elektrarne s skoraj 18.000 sončnimi paneli povečala na približno 10 megavatov vršne moči. Ob predvideni letni proizvodnji 9,8 gigavatne ure električne energije bo to zadostovalo za oskrbo približno 2000 gospodinjstev.

Pomemben del projekta predstavlja tudi baterijski hranilnik energije, ki bo prispeval k večji stabilnosti elektroenergetskega sistema ter omogočal učinkovitejše upravljanje proizvodnje. V prihodnjih mesecih bo na lokaciji začel obratovati hranilnik z močjo sedem megavatov in kapaciteto 14 megavatnih ur.

Minister je izpostavil, da takšni projekti pomembno zmanjšujejo energetsko odvisnost države in povečujejo njeno odpornost v času nestabilnih razmer na globalnih energetskih trgih.

Projekt je sofinanciran z nekaj več kot štirimi milijoni evrov iz evropskega sklada za pravični prehod, namenjenega preobrazbi premogovnih regij. Po ministrovih besedah to dokazuje, da pravični prehod ni zgolj politična zaveza, temveč konkretna preobrazba prostora in izboljšanje življenjskega okolja.

Ob tem je poudaril tudi pomen sodelovanja med državo, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in evropskimi institucijami, saj bodo prav takšna partnerstva ključna za uspešno uresničevanje zelenega prehoda v prihodnosti.

Štokelj: Projekt je primer uspešne prenove degradiranega prostora

Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj je poudaril, da se na Prapretnem zaključuje razširitev sončne elektrarne, ki bo znova postala največja v Sloveniji. Prva faza, zgrajena leta 2022, je predstavljala pionirski projekt večjega obsega, sedanja nadgradnja pa dodatno utrjuje njen pomen.

Po njegovih besedah je posebnost projekta prav njegova umestitev na degradirano območje, kar predstavlja uspešen primer preobrazbe industrijske dediščine v trajnostno razvojno priložnost. Hkrati gre za prvi slovenski energetski projekt, sofinanciran iz sklada za pravični prehod.

HSE ob podpori države, evropskih institucij in lokalnih skupnosti ostaja pomemben nosilec zelenega prehoda. Štokelj je posebej izpostavil občini Hrastnik in Trbovlje kot primer dobrega sodelovanja in uspešne energetske preobrazbe.

Jug Jerše: Prapretno kot simbol nove razvojne usmeritve regije

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je poudarila, da projekt Prapretno jasno kaže, kako je mogoče degradirana območja preoblikovati v prostore novih priložnosti, čiste energije in trajnostnega razvoja. Evropska unija ob tem podpira tudi krepitev elektroenergetskega omrežja, razvoj polnilne infrastrukture ter spodbujanje samooskrbe in električne mobilnosti.

Po njenem mnenju dogodek na Prapretnem ne pomeni zgolj nove energetske naložbe, temveč simbol širše preobrazbe regij, ki so bile nekoč odvisne od premoga, danes pa postajajo del trajnostno usmerjene prihodnosti.

Župana Hrastnika in Trbovelj, Marko Funkl in Zoran Poznič, sta ob tem izpostavila pomen medobčinskega sodelovanja ter dejstvo, da bo del proizvedene električne energije na voljo tudi lokalni skupnosti po ugodnejši ceni.

Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki je že več let umeščena v državni prostorski načrt, je tudi na evropski ravni prepoznana kot strateški elektroenergetski projekt. Vlagatelj se sooča z izrazitim nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, zato skuša odnose izboljšati z dodatnimi raziskavami, ki bi omogočile izvedbo projekta na okolju in prostoru bolj sprejemljiv način.

Marko Lotrič je na temo Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že tretjič organiziral javni sestanek, tokrat v hramu kulture v Selnici ob Dravi. Kot je zapisal v vabilu, je bil namen srečanja odprta razprava in iskanje rešitev, sprejemljivih tudi za prizadete prebivalce. Predsednik Državnega sveta je prepričan, da je pri tej približno 600-milijonski naložbi ključno vzdrževati stalen dialog. Vzpostavitev učinkovite komunikacije pa je – glede na dosedanje izkušnje – vse prej kot enostavna naloga.

Tokrat so prvi k besedi pristopili predstavniki investitorja.
»Zopet poudarjam, za kako strateško pomemben projekt gre. Varna in stabilna oskrba z električno energijo je postala ključno vprašanje sodobne družbe,« je opozoril Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM). »Zavedamo se, da je projekt obsežen in zahteven, zato ga želimo razvijati skupaj z vami – z lokalno skupnostjo.«

Sredstva preusmerjena na spodnjo Sav

Naložbenik si prizadeva razbliniti nakopičene bojazni in zmanjšati okoljske vplive. Varnost akumulacijskega jezera bodo preverili z dodatno, neodvisno študijo. Podjetje Irga že od lanskega leta izvaja geomehanske raziskave in hidrološki monitoring. Opravljenih je bilo 28 vrtin in 12 razkopov terena, analizirana je geološka sestava in podzemna voda na predvidenem območju jezera.
»Nekatera vodna zajetja bodo zagotovo prizadeta, zato moramo zanje zagotoviti nadomestne vire,« je pojasnil Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.

Žičnica namesto tovornjakov

Predstavnica družbe HSE Invest, Janja Skernišak, je predstavila projektno nalogo, v kateri so preučili možnost izgradnje 2,5 kilometra dolge žičnice, namenjene transportu gradbenega materiala na hrib in z njega. Elektroinštitut Milana Vidmarja je medtem prejel naročilo za izvedbo stroškovne študije, ki bo preverila, ali je mogoče daljnovod na območju Kamnice (in nekaterih drugih odsekih) položiti pod zemljo.

Zamisel o kablovodu so podprli tudi v Zavodu za gozdove, kjer poudarjajo, da bi bila na 21-kilometrski trasi zaradi tega potrebna bistveno manjša sečnja dreves, vpliv na okolje pa bi bil občutno manjši. Kot dodaja Igor Kopše, so v zavodu naklonjeni tudi ideji o žičnici.

Po ocenah S. Ritlopa terminski načrt projekta ni ogrožen. Ekipa še vedno sledi časovnici, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. Gradnja bi se začela leto pozneje in trajala približno štiri leta.
»Gre za kompleksen interdisciplinarni projekt, ki je bil uvrščen tudi v desetletni načrt razvoja čezmejnega elektroenergetskega omrežja Evropske unije. S tem je pridobil status ‘strateškega projekta skupnega interesa’, kar odpira možnost pridobivanja evropskih sredstev in poenostavlja postopke v fazi pridobivanja dovoljenj,« je dodal.

Pravno in strokovno usklajevanje

»Na občini smo vzpostavili delovno skupino, v kateri sodelujejo svetniki, strokovnjaki in predstavniki civilnih iniciativ,« je pojasnila Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi. »Skupina bo pomagala občinskemu vodstvu, da bodo odločitve strokovno utemeljene in razumljive.«

Spomnila je, da so maja v Selnici potekali občni zbori, na katerih so občani izrazili nasprotovanje projektu ČHE Kozjak. Županja meni, da je bil tedaj glavni problem pomanjkanje informacij, kar je vzbudilo bojazni in odpor. »Danes imamo več podatkov in vidimo, da razmišljajo tudi o tem, kako bi negativne vplive čim bolj zmanjšali. Še vedno pa ostajamo odprti za dialog.«

Pravno podporo ponuja nekdanja ministrica

V Selnici ob Dravi pričakujejo, da bodo občani in lokalna skupnost upravičeni do ustrezne odškodnine. Od HSE in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo predstavitev alternativnih scenarijev – denimo z manjšim vodnim zajetjem ali z baterijskimi hranilniki, je pojasnil Tadej Gosak iz delovne skupine. V DEM pa vztrajajo, da ne obstaja alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema.

Predstavnik civilne iniciative Beno Masten je opozoril, da še vedno čakajo odgovore na več javno zastavljenih vprašanj – med drugim, zakaj DEM zanika obstoj devetih alternativnih lokacij elektrarne v Dravski dolini, čeprav je to navedeno na njihovi spletni strani.

Njihova pravna svetovalka, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, zahteva ponovitev postopka priprave državnega prostorskega načrta. Če do tega ne bo prišlo, bo civilna iniciativa vložila zahtevo za ustavnopravno presojo.