Energetska učinkovitost
Ogromna vrsta za samooskrbno sončno elektrarno – nanjo čaka kar deset tisoč Slovencev
Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev.
A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.
Povpraševanje po subvencijah za male sončne elektrarne je rekordno, kar se sklada tudi z državno strategijo. Eko sklad je lani ugodil 5.290 vlogam za dodelitev nepovratnih sredstev, letos pa: “Na zadnji javni poziv za nepovratne finančne vzpodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo, ki je bil objavljen 17. 12. 2021 in zaključen dne 4. 3. 2022, je Eko sklad prejel več kot 9.800 vlog, ki se bodo predvidoma obdelovale še v naslednjem letu. Glede na kadrovsko podhranjenost vloge na tem javnem pozivu obravnavata namreč le dva zaposlena,” odgovarjajo, na mizah obeh zaposlenih sicer ostaja še 900 nerešenih vlog iz lanskega razpisa.
“Kot kaže, država ni bila pripravljena na takšno povečanje zahtevkov oz. povpraševanja po subvencijah v sončne elektrarne, saj je dokaj hitro po objavi letošnjega razpisa za subvencije sredstev že zmanjkalo. Eko sklad je na ta problem opozarjal, vendar njegov program potrjuje Vlada, tako da objektivna odgovornost leži na Vladi, ki je letošnji program potrdila,” je jasen dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus. Eko sklad je hkrati najavil, da novega razpisa ne bo.
Breme deljenja subvencij bo prevzel Borzen
Administrativno se tudi zaradi prenove zakonodaje finančne podpore selijo k operaterju trga z elektrik, družbi Borzen, kjer še niso pripravili razpisov in programov. Ti bodo namenjeni zgolj podporam po novi Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ”kjer pa je toliko neznank, da se noben ne odloča za vstop v novo shemo,” dodaja Tkalec.
Trenutno ni jasne slike niti glede tega, kdaj bodo objavili nov razpis, niti ni jasno, v kolikšni meri se bo spremenil finančni račun ali izkupiček potencialne investicije, neznanka je tudi obračunsko obdobje za sistem neto meritev električne energije. Konkretnih odgovorov ni ne na Borzenu ne na Ministrstvu za infrastrukturo. ”Torej nam ostane čakanje, to pa pomeni delni zastoj pri novih investicijah,” zaključi Tkalec.
Bojazni, da bi zmanjkalo denarja sicer ni, oziroma kot je na 8. Slovenski fotovoltaični konferenci izpostavila mag. Tina Sršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo: ”Od prvega januarja 2023 sistem neto meritev ukinjamo, zato smo za končne odjemalce pripravili nekatere druge koristi, denimo možnost naložbene pomoči delna ali popolna oprostitev prispevka za obnovljive vire energije(OVE) in prispevka za učinkovito rabo energije. Še naprej ostajajo na voljo sredstva v okviru podporne sheme Agencije za energijo in kohezijskih sredstev, na to prihajajo še sredstva načrta za okrevanje in odpornost ter tudi sklada za pravičen prehod.”
V študiji ‘Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050’, ki ga vodi Inštitut Jožef Stefan, ugotavljajo, da je ocenjen tehnični potencial za pridobivanje solarne električne energije skoraj dvakratnik sedanje celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Stroški so trenutno med 70 in 170 evrov/MWh za leto 2020 in padejo na 40-105 evrov/MWh do leta 2050.
Težave tudi na omrežju
Poleg administrativnih težav in pomanjkanja sredstev bo v prihodnjih letih še večja težava pomanjkljivo električno omrežje, ki že zdaj težko premaguje vse napetostne obremenitve. Ob malih sončnih elektrarnah doživljamo predvsem razmah toplotnih črpalk, tudi električnih polnilnic, proizvodnja električne energije postaja razpršena. Ko je Slovenija načrtovala in gradila svoja omrežja, takšnih zahtev še ni bilo, tudi drugod po svetu se ukvarjajo s podobnimi izzivi.
Zaradi tehničnih pravil, ki so precej konzervativno spisana, prihaja do problema, da ni možno priključevati sončnih elektrarn na določenih območjih, predvsem v ruralnem okolju, kjer so manjše transformatorske postaje in tudi večje oddaljenosti od njih. Omrežje je zagotovo potrebno nadgradnje, v določeni meri se to izvaja, vendar prepočasi. ”V zadnjem času že prihaja do situacij, kjer zaradi prevelike zasedenosti omrežja ne moremo več izdati pozitivnega soglasja za priključitev. V letu 2022 smo tako do konca maja zavrnili 23 vlog, v letu 2021 vlog še nismo zavračali,” pojasnjuje mag. Renata Križnar z Elektra Gorenjske. Razlogi za zavrnitev so v neustreznih napetostnih razmerah v omrežju in omejenih investicijskih sredstvih za izvajanje ojačitev omrežja. ”Če ob ugotavljanju možnosti priključitve ugotovimo, da bi priklop elektrarne poslabšal napetostne razmere do te mere, da ostali uporabniki ne bi več imeli napetostnih razmer znotraj dovoljenih omejitev, se soglasje za priključitev zavrne.”
Interventni zakon poglobil težave elektroenergetskih podjetij
Prav segmenta proizvodnje električne energije in distribucije končnim uporabnikom trenutno predstavljata največji izziv, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov kot alternativo za obstoječo proizvodnjo. Del proizvodnje se seli na distribucijsko omrežje, ki pa je bilo v preteklosti grajeno izključno za potrebe odjema električne energije in ga je potrebno primerno nadgraditi za proizvodnjo električne energije iz distribuiranih virov. Vseh elektrarn v danih razmerah tako ne bo mogoče priključiti, ker nizkonapetostno omrežje potrebuje bistvene ojačitve, ”za kar pa so potrebna finančna sredstva. Finančnih sredstev pa v letu 2022 ni niti za ostale nujne investicije zaradi sprejetja interventnega zakona, ki je Elektru Gorenjska povzročil velik izpad prihodkov iz naslova omrežnine, kar pa se odraža v znižanju investicijskega plana za devet milijonov evrov,” pojasnjuje Križnarjeva. Denarja trenutno ni niti za vsa redna vzdrževalna dela.
Sončna elektrarna se splača tudi brez subvencije
Glede na izbrano vrsto financiranja znaša strošek za postavitev 11-kilovatne sončne elektrarne med 12.825 in 13.500 evrov brez upoštevane subvencije. Ob upoštevanju trenutne povprečne cene elektrike za gospodinjske odjemalce se je glede na stanje pred energetsko krizo povračilna doba investicije v lastno sončno elektrarno skrajšala od enega do dveh let. V primeru investicije v 11-kilovatno sončno elektrarno se je tako povračilna doba v povprečju zmanjšala iz devet na sedem in pol let. ”Za investitorje smo razvili lastne vire financiranja njihovih naložb: takojšne plačilo v celoti, sedemletno brezobrestno odplačevanje ali 15-letno kreditiranje – vse se ureja neposredno z našim podjetjem. Glede na to da so se cene električne energije v zadnjih mesecih že zvišale, pričakovati pa je nadaljnje višanje, bo ekonomika lastne sončne elektrarne še bolj ugodna in se bo vložek še hitreje povrnil,” pravijo pri GEN-i, kjer letos beležijo dvakratno povečanje naročil v primerjavi z lanskim letom.
Vir: Miha Kranjc
Energetska učinkovitost
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
Ljudje v svojem domu običajno radi obdržijo predmete, ki imajo sentimentalno vrednost, zato se na naših policah pogosto najdejo stari radii, del vintage pohištva in figurice iz porcelana. Medtem ko ti zakladi vsakemu domu dodajo osebno noto, je izjemno pomembno, da ob tem ustvarimo tudi zdravo, trajnostno in energijsko učinkovit bivalni prostor. Velikokrat k temu prispeva že menjava starih strešnih oken. Zdaj lahko zanje poskrbite tudi s pomočjo subvencij.
Kakovost zraka in osvetljenosti pod nacionalnimi standardi
Po podatkih raziskave Healthy Homes Barometer vsak tretji Slovenec biva v neustreznih stanovanjskih razmerah, kjer se sooča s plesnijo, vlago ali visokimi stroški za ogrevanje. To pomeni, da je prenova in nadgradnja domov na področju energijske učinkovitosti in izboljšanja bivanjskih pogojev, ki ob enem dom tudi estetsko izboljša, nujno potrebna. Eden izmed izjemno učinkovitih načinov, ki bistveno izboljša kakovost doma, hkrati pa ohrani prijetno bivanje, je zamenjava starih strešnih oken.
Kako zmanjšati porabo energije za 40 %?
Eden izmed večjih izzivov so dotrajana ali slabo vzdrževana okna, ki pogosto niso vgrajena po potrebnih standardih. Takšna strešna okna čez mnogo let začnejo slabo tesniti, posledično se na stenah nabira plesen, medtem ko okvirji začnejo počasi trohneti. Vse to je tudi vzrok za večjo porabo energije za ogrevanje.
»Dobro vgrajeno, energijsko učinkovito strešno okno zagotovo izboljša vsakodnevno udobje, hkrati pa prispeva tudi k znatnim prihrankom energije. Po raziskavi, ki smo jo izvedli v našem podjetju, lahko samo z zamenjavo strešnega okna in znižanjem notranje temperature za 2 °C porabo energije za ogrevanje zmanjšamo za do 40 %, ne da bi pri tem sprejemali kompromise glede udobja,« pravi Neža Močnik, arhitektka pri podjetju VELUX.
Sredstva za zamenjavo strešnih oken
Menjava strešnih oken je enostaven in učinkovit postopek, saj se zanjo lahko odločite v kateremkoli delu leta. Potrebno je le suho vreme, pri čemer namestitev običajno traja le nekaj ur do enega dneva. Ob menjavi strešnih oken pa lahko zdaj izkoristite tudi subvencije Eko sklada, ki prizna do 30 % stroškov naložbe. Subvencija je v primerjavi s prejšnjimi leti višja, saj priznajo do 250 €/m2 zamenjanih oken, vanjo pa so vključena tudi senčila in obdelava špalet.
Energetska učinkovitost
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike
Avstrijski holding Reduxi GmbH, ki je v večinski slovenski lasti, je pred nedavnim pridobil strateško investicijo v višini 3,12 milijona evrov s strani avstrijskega sklada tveganega kapitala Verbund X Ventures in slovenske družbe Acex. Investitorja sta tako sistemu za pametno upravljanje s proizvodnjo in porabo elektrike omogočila hitrejši razvoj ter prodor na trg.
Reduxi GmbH je novoustanovljena avstrijska holdinška družba slovenskega zagonskega podjetja Amibit d.o.o. in je specializirana za sisteme za upravljanje energije za gospodinjstva in mala podjetja. Njegov glavni izdelek, krmilnik Reduxi Controller, je bil predstavljen leta 2022 in ponuja celovito rešitev za optimizacijo in nadzor porabe elektrike. Reduxi uporablja model B2B2C in sodeluje z različnimi distributerji, da bi dosegel končne stranke. Sistem za upravljanje energije v gospodinjstvu se že distribuira v več kot 10 evropskih državah, v neposrednem načrtu pa ima nordijske države in Kanado.
Sistem Reduxi je eden od prvih na področju avtomatiziranega upravljanja proizvodnje, porabe in hrambe električne energije. S kombinacijo naprednih napovednih modelov in široko mrežo podprtih naprav drastično znižajo stroške elektrike tako, da delovanje pomembnejših členov proizvodnje ali porabe elektrike prilagodijo dnevnim nihanjem cen. Rezultat so uravnotežene obremenitve omrežja, kar dobaviteljem zagotavlja stabilno omrežje, odjemalcem pa nižje stroške.
Podjetje Reduxi GmbH je za pospeševanje rasti in krepitev obratnega kapitala iskalo strateško naložbo. V sklopu avstrijskega pospeševalnika Verbund X so pred kratkim prejeli nagrado za najboljši nastop, kar je še okrepilo vezi med podjetjema Verbund in Reduxi. Aleš Nastran, izvršni direktor in soustanovitelj podjetja Reduxi GmbH, pozdravlja nadaljnje partnerstvo s podjetjem VERBUND: “Veseli nas, da je VERBUND naš strateški vlagatelj. To sodelovanje nam omogoča nadaljnji razvoj naših tehnologij in pospeševanje rasti. Skupaj lahko bistveno povečamo učinkovitost in trajnost v energetskem sektorju ter našim strankam ponudimo prilagojene rešitve za upravljanje s porabo, proizvodnjo in hrambo elektrike.”
Michael Strugl, izvršni direktor podjetja VERBUND, poudarja pomen te naložbe: “Z naložbo v podjetje Reduxi GmbH in njegovo tehnologijo krepimo svojo zavezanost trajnostni energetski prihodnosti. Ta naložba nam pomaga razširiti naš tržni položaj kot ponudnika energetskih rešitev za zasebna gospodinjstva. Inteligentni sistemi za upravljanje energije so za nas ključni korak za izboljšanje stabilnosti omrežja in optimizacijo porabe energije naših strank. To podpira našo strategijo in vizijo vlaganja v tehnologije, ki spodbujajo prehod na trajnostne energetske sisteme.”
Franz Zöchbauer, izvršni direktor družbe VERBUND X Ventures, pojasnjuje prednosti naložbe z vidika tveganega kapitala podjetij: “Naložba v podjetje Amibit nam ponuja priložnost, da vlagamo v hitro rastoči trg. Krmilnik Reduxi navdušuje z izjemno medsebojno povezljivostjo, prijaznostjo do uporabnika ter združljivostjo s sodobnimi tehnologijami računalništva v oblaku in robnega računalništva. Te lastnosti dajejo krmilniku Reduxi pomembno konkurenčno prednost in pomagajo reševati izzive, ki jih prinašata energetski prehod ter porast decentralizirane proizvodnje in porabe energije.”
Energetska učinkovitost
Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% izkoristek
Leto 2023 je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) sedem držav po svetu svoje potrebe po električni energiji, že pokriva skoraj izključno z obnovljivimi viri energije. To so Albanija, Butan, Nepal, Paragvaj, Islandija, Etiopija in Demokratična republika Kongo, ki so lani s pomočjo geotermalne, hidro, solarne in vetrne energije proizvedle več kot 99,7 odstotkov elektrike, ki so jo porabile.
Norveška se je približala z 98,38 odstotka pridobljene električne energije iz vetra, vode ali sonca. Nemčija in Portugalska se lahko kratek čas prav tako oskrbujejo s 100-odstotno energijo vetra, vode in sonca.
Drugih 40 držav je v letih 2021 in 2022 vsaj polovico svoje električne energije pridobilo iz obnovljivih virov, vključno z 11 državami v Evropi.
“Ne potrebujemo čudežnih tehnologij,” je ob objavi teh podatkov dejal Mark Jacobson, profesor z Univerze Stanford. “Ustaviti moramo emisije z elektrifikacijo vsega in zagotavljanjem električne energije z vetrom, vodo in soncem, kar vključuje veter na kopnem, solarno fotovoltaiko, koncentrirano solarno energijo, geotermalno energijo, majhne hidroelektrarne in velike hidroelektrarne,” je dejal po poročanju The Independent.
Lani rekordno veliko postavitev novih vetrnic
V letu 2023 so po svetu postavili za 116 gigavatov zmogljivosti novih vetrnih elektrarn, kaže zadnje poročilo Global Wind Report, ki ga je pripravilo združenje Global Wind Energy Council (GWEC). To je 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kar pomeni, da je bilo lansko leto rekordno za nove vetrne projekte.
Vodilna med državami, ki so postavile največ novih vetrnih elektrarn na morju in kopnem, je bila Kitajska. Sledile so ji ZDA, Brazilija in Nemčija. Lansko leto je bilo rekordno tudi v Evropi, saj je bilo postavljenih za 3,8 gigavata novih vetrnih zmogljivosti na morju, predvsem zahvaljujoč močni rasti na Nizozemskem.
Poročilo sicer ugotavlja, da čeprav je rast vetrne energije močno koncentrirana v nekaj velikih državah, so tudi nekatere druge regije in države zabeležile rekordno rast. Afrika in Bližnji vzhod sta leta 2023 namestila za skoraj en gigavat vetrnih elektrarn, kar je skoraj trikrat več kot leto poprej.
Avtorji poročila so zapisali, da se svet “premika v pravo smer v boju proti podnebnim spremembam”, hkrati pa so opozorili, da mora letna rast do leta 2030 znašati vsaj 320 gigavatov, če želimo izpolniti zavezo COP28 o potrojitvi obnovljivih virov energije do konca desetletja.
“Lepo je videti, da se vetrna industrija krepi in ponosni smo, da smo dosegli nov letni rekord. Vendar pa moramo storiti še veliko več, da sprostimo rast,” je za Euronews dejal generalni direktor GWEC Ben Blackwell.
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju (Cop28) decembra lani so se države dogovorile o odmiku od uporabe fosilnih goriv, kar je bilo na eni strani označeno za zgodovinski dosežek in začetek konca fosilne ere (zaradi prve omembe fosilnih goriv v zaključnem dokumentu podnebnih pogajanj), na drugi strani pa za poraz podnebnih pogajanj (ker ni bila omenjena popolna odprava fosilnih goriv). Ne glede na različne poglede o uspešnosti Cop28 zdaj države, tudi Slovenijo, čaka uresničevanje dogovorjenih zavez.
Sončna energija bi lahko prehitela ostale obnovljive vire
Čeprav se države, ki trenutno večinsko pokrivajo svoje potrebe po električni energiji s pomočjo obnovljivih virov, močno zanašajo na hidro in vetrno energijo, strokovnjaki pričakujejo, da se bo v bližnji prihodnosti trend obrnil v prid sončne energije. Solarna tehnologija je namreč zelo napredovala in stroški povezani z njo drastično upadajo.
To kažejo tudi podatki, da je lani sončna energija predstavljala 73 odstotkov vse rasti pri obnovljivih virih, medtem ko ji je sledila vetrna energija s 24 odstotki. Sicer sončna energija trenutno predstavlja 37 odstotkov celotne svetovne zmogljivosti obnovljivih virov energije.
Študija, ki sta jo lani opravili Univerza v Exeterju in University College London, napoveduje, da bo sončna energija dosegla točko preloma in postala glavni svetovni vir energije do leta 2050.
-
AVTOMOBILNOST2 meseca nazaj
Nova Ford Kuga je že na slovenskih cestah
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine
-
Materiali2 meseca nazaj
Barve poenostavijo izbiro
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike
-
GRADNJA1 mesec nazaj
Lumar uspešno izvedel test požarne odpornosti
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
EKOLOGIJA2 meseca nazaj
V Italiji divja peklenska suša
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik