Connect with us

Energetska učinkovitost

Ogromna vrsta za samooskrbno sončno elektrarno – nanjo čaka kar deset tisoč Slovencev

Objavljeno

dne

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev.

A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.

Povpraševanje po subvencijah za male sončne elektrarne je rekordno, kar se sklada tudi z državno strategijo. Eko sklad je lani ugodil 5.290 vlogam za dodelitev nepovratnih sredstev, letos pa: “Na zadnji javni poziv za nepovratne finančne vzpodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo, ki je bil objavljen 17. 12. 2021 in zaključen dne 4. 3. 2022, je Eko sklad prejel več kot 9.800 vlog, ki se bodo predvidoma obdelovale še v naslednjem letu. Glede na kadrovsko podhranjenost vloge na tem javnem pozivu obravnavata namreč le dva zaposlena,” odgovarjajo, na mizah obeh zaposlenih sicer ostaja še 900 nerešenih vlog iz lanskega razpisa. 

Na zadnji javni poziv za nepovratne finančne vzpodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo, ki je bil objavljen 17. 12. 2021 in zaključen dne 4. 3. 2022, je Eko sklad prejel več kot 9.800 vlog, ki se bodo predvidoma obdelovale še v naslednjem letu. Glede na kadrovsko podhranjenost vloge na tem javnem pozivu obravnavata namreč le dva zaposlena,

“Kot kaže, država ni bila pripravljena na takšno povečanje zahtevkov oz. povpraševanja po subvencijah v sončne elektrarne, saj je dokaj hitro po objavi letošnjega razpisa za subvencije sredstev že zmanjkalo. Eko sklad je na ta problem opozarjal, vendar njegov program potrjuje Vlada, tako da objektivna odgovornost leži na Vladi, ki je letošnji program potrdila,” je jasen dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus. Eko sklad je hkrati najavil, da novega razpisa ne bo. 

Breme deljenja subvencij bo prevzel Borzen

Administrativno se tudi zaradi prenove zakonodaje finančne podpore selijo k operaterju trga z elektrik, družbi Borzen, kjer še niso pripravili razpisov in programov. Ti bodo namenjeni zgolj podporam po novi Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ”kjer pa je toliko neznank, da se noben ne odloča za vstop v novo shemo,” dodaja Tkalec. 

Trenutno ni jasne slike niti glede tega, kdaj bodo objavili nov razpis, niti ni jasno, v kolikšni meri se bo spremenil finančni račun ali izkupiček potencialne investicije, neznanka je tudi obračunsko obdobje za sistem neto meritev električne energije. Konkretnih odgovorov ni ne na Borzenu ne na Ministrstvu za infrastrukturo. ”Torej nam ostane čakanje, to pa pomeni delni zastoj pri novih investicijah,” zaključi Tkalec. 

Bojazni, da bi zmanjkalo denarja sicer ni, oziroma kot je na 8. Slovenski fotovoltaični konferenci izpostavila mag. Tina Sršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo: ”Od prvega januarja 2023 sistem neto meritev ukinjamo, zato smo za končne odjemalce pripravili nekatere druge koristi, denimo možnost naložbene pomoči delna ali popolna oprostitev prispevka za obnovljive vire energije(OVE) in prispevka za učinkovito rabo energije. Še naprej ostajajo na voljo sredstva v okviru podporne sheme Agencije za energijo in kohezijskih sredstev, na to prihajajo še sredstva načrta za okrevanje in odpornost ter tudi sklada za pravičen prehod.” 

V študiji  ‘Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050’, ki ga vodi Inštitut Jožef Stefan, ugotavljajo, da je ocenjen tehnični potencial za pridobivanje solarne električne energije skoraj dvakratnik sedanje celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Stroški so trenutno med 70 in 170 evrov/MWh za leto 2020 in padejo na 40-105 evrov/MWh do leta 2050. 

Težave tudi na omrežju

Poleg administrativnih težav in pomanjkanja sredstev bo v prihodnjih letih še večja težava pomanjkljivo električno omrežje, ki že zdaj težko premaguje vse napetostne obremenitve. Ob malih sončnih elektrarnah doživljamo predvsem razmah toplotnih črpalk, tudi električnih polnilnic, proizvodnja električne energije postaja razpršena. Ko je Slovenija načrtovala in gradila svoja omrežja, takšnih zahtev še ni bilo, tudi drugod po svetu se ukvarjajo s podobnimi izzivi. 

Zaradi tehničnih pravil, ki so precej konzervativno spisana, prihaja do problema, da ni možno priključevati sončnih elektrarn na določenih območjih, predvsem v ruralnem okolju, kjer so manjše transformatorske postaje in tudi večje oddaljenosti od njih. Omrežje je zagotovo potrebno nadgradnje, v določeni meri se to izvaja, vendar prepočasi. ”V zadnjem času že prihaja do situacij, kjer zaradi prevelike zasedenosti omrežja ne moremo več izdati pozitivnega soglasja za priključitev. V letu 2022 smo tako do konca maja zavrnili 23 vlog, v letu 2021 vlog še nismo zavračali,” pojasnjuje mag. Renata Križnar z Elektra Gorenjske. Razlogi za zavrnitev so v neustreznih napetostnih razmerah v omrežju in omejenih investicijskih sredstvih za izvajanje ojačitev omrežja. ”Če ob ugotavljanju možnosti priključitve ugotovimo, da bi priklop elektrarne poslabšal napetostne razmere do te mere, da ostali uporabniki ne bi več imeli napetostnih razmer znotraj dovoljenih omejitev, se soglasje za priključitev zavrne.” 

Interventni zakon poglobil težave elektroenergetskih podjetij

Prav segmenta proizvodnje električne energije in distribucije končnim uporabnikom trenutno predstavljata največji izziv, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov kot alternativo za obstoječo proizvodnjo. Del proizvodnje se seli na distribucijsko omrežje, ki pa je bilo v preteklosti grajeno izključno za potrebe odjema električne energije in ga je potrebno primerno nadgraditi za proizvodnjo električne energije iz distribuiranih virov. Vseh elektrarn v danih razmerah tako ne bo mogoče priključiti, ker nizkonapetostno omrežje potrebuje bistvene ojačitve, ”za kar pa so potrebna finančna sredstva. Finančnih sredstev pa v letu 2022 ni niti za ostale nujne investicije zaradi sprejetja interventnega zakona, ki je Elektru Gorenjska povzročil velik izpad prihodkov iz naslova omrežnine, kar pa se odraža v znižanju investicijskega plana za devet milijonov evrov,” pojasnjuje Križnarjeva. Denarja trenutno ni niti za vsa redna vzdrževalna dela.

Glede na to da so se cene električne energije v zadnjih mesecih že zvišale, pričakovati pa je nadaljnje višanje, bo ekonomika lastne sončne elektrarne še bolj ugodna.

Sončna elektrarna se splača tudi brez subvencije

Glede na izbrano vrsto financiranja znaša strošek za postavitev 11-kilovatne sončne elektrarne med 12.825 in 13.500 evrov brez upoštevane subvencije. Ob upoštevanju trenutne povprečne cene elektrike za gospodinjske odjemalce se je glede na stanje pred energetsko krizo povračilna doba investicije v lastno sončno elektrarno skrajšala od enega do dveh let. V primeru investicije v 11-kilovatno sončno elektrarno se je tako povračilna doba v povprečju zmanjšala iz devet na sedem in pol let. ”Za investitorje smo razvili lastne vire financiranja njihovih naložb: takojšne plačilo v celoti, sedemletno brezobrestno odplačevanje ali 15-letno kreditiranje – vse se ureja neposredno z našim podjetjem. Glede na to da so se cene električne energije v zadnjih mesecih že zvišale, pričakovati pa je nadaljnje višanje, bo ekonomika lastne sončne elektrarne še bolj ugodna in se bo vložek še hitreje povrnil,” pravijo pri GEN-i, kjer letos beležijo dvakratno povečanje naročil v primerjavi z lanskim letom.

Vir: Miha Kranjc

Energetska učinkovitost

Mini sončne elektrarne – Novi korak v energetski prihodnosti s Termotehniko in Sonnenkraft

Objavljeno

dne

Nov prispevek Termotehnike in Sonnenkrafta v obliki mini sončnih elektrarn napoveduje pozitiven premik v energetski prihodnosti. S pravilnikom, usklajenim s smernicami Evropske unije, se slovenskim gospodinjstvom omogoča učinkovito znižanje stroškov elektrike brez zapletenih dovoljenj. S sistemom Plug and Play lahko mini sončne elektrarne brez težav povežejo z omrežjem, kar prinaša enostavno izkoriščanje sončne energije in prihranek. Sončni modul Sonnenkraftwerk, na voljo v trgovinah Termotehnike po Sloveniji, predstavlja korak k trajnostno naravnani energetski prihodnosti.

Več informacij lahko najdete na www.termotehnika.si

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Slovenija: z obnovo starih zgradb bi do leta 2050 lahko prihranili kar 1,07 milijarde evrov

Objavljeno

dne

Življenje v zastarelih in neučinkovitih stavbah predstavlja tveganje za zdravje in presega finančne zmožnosti prebivalcev. Nezdrave stavbe imajo velik vpliv na podnebje in predstavljajo visok strošek za celotno skupnost, saj poleg zapravljanja energije povečujejo stroške zdravstvenega varstva in zmanjšujejo produktivnost. Trajnostna obnova nezdravih stavb je nujno potrebna, saj z njo lahko ustvarimo bolj zdravo in čisto okolje ter dolgoročno prihranimo. V Sloveniji kar 1,07 milijarde evrov do leta 2050.

Po podatkih raziskave Healthy Home Barometer (Barometer zdravih domov), je vsak tretji Slovenec izpostavljen potencialno škodljivemu ozračju v zaprtih prostorih, in sicer zaradi vlage, pomanjkanja dnevne svetlobe, prekomernega hrupa ali mraza. Čeprav so takšne razmere že same po sebi skrb vzbujajoče, pa ima slabo stanje zgradb in stanovanj širše posledice. Zaradi nezdravih stavb imamo povečane stroške zdravstvenega varstva in zmanjšano produktivnost, ki neposredno vpliva na gospodarstvo, medtem ko imajo potratne stavbe velik vpliv na podnebje. Poročilo Združenih narodov namreč kaže, da so se kljub naložbam v energetsko učinkovitost in zniževanju porabe energije emisije ogljikovega dioksida v gradbeništvu po pandemiji povzpele na rekordno raven.

Vlaganje v prenovo stavb ima očitne gospodarske koristi

V Sloveniji lahko prednosti zmanjšanja tveganj, povezanih z notranjo klimo v zaprtih prostorih, merimo tudi v denarju. Z zmanjšanjem izpostavljenosti vlagi ali plesni, s povečano stopnjo prezračevanja v javnih stavbah in izboljšanjem dostopa do dnevne svetlobe bi v Sloveniji do leta 2050 lahko prihranili 256 milijonov evrov na področju stroškov zdravljenja, 62 milijonov evrov na področju zdravja in produktivnosti352 milijonov evrov pri prezračevanju v šolah in 399 milijonov evrov pri prezračevanju in zadostni dnevni svetlobi v pisarnah. Skupaj bi to Sloveniji prineslo 1,07 milijarde kumulativne gospodarske koristi. Če upoštevamo vse države članice EU, bi do leta 2050 prihranili 608 milijard evrov.

Onesnažen zrak v zaprtih prostorih ima poleg vpliva na zdravje ljudi in produktivnost vpliv tudi na dobro počutje in zadovoljstvo. Izboljšanje tega prav tako prinaša velike gospodarske koristi na tem področju, ki jih v državah EU ocenjujejo na skoraj 100 milijard evrov na leto. To je enako celotni finančni podpori Evropske unije (SURE) za nujne primere brezposelnosti, namenjeni 19 članicam v letu 2021 za boj proti negativnim gospodarskim in socialnim posledicam epidemije.

Raziskava je tudi pokazala, da se gospodarske koristi prenov ne omejujejo zgolj na področje stanovanjskih nepremičnin. Povečanje hitrosti prezračevanja v pisarnah za le en liter na sekundo lahko prinese prihranke v višini 27 milijonov evrov, kar pa lahko naraste na kar 192 milijonov evrov v primeru bistvenega povečanja stopnje prezračevanja (7 l/s). Namreč ustrezno prezračevanje v pisarnah vpliva tudi na večjo koncentracijo pri delu. Ustrezne razmere pa lahko koristno vplivajo tudi na mlade, saj ustreznost zraka vpliva na njihove učne sposobnosti. Raziskava je namreč pokazala, da se lahko ekonomski učinki izboljšanja prezračevanja v šolah povzpnejo do 350 milijonov evrov, pod pogojem, da stopnja prezračevanja preseže 3 l/s na osebo.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe 

Objavljeno

dne

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo (GBC Slovenija) je pred dnevi organiziralo strokovno srečanje, na katerem so izpostavili ključne vidike izvedbe toplotnega ovoja stavbe po merilih trajnostne gradnje, se posvetili vse bolj aktualnim izzivom pri razogličenju stavb in iz naslova vse večjih potreb po proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov tudi kriterijem za vgradnjo sončnih elektrarn na strehe in fasade bivalnih, poslovnih in industrijskih objektov.

Odgovornost gradbeega sektorja za trajnostne izboljšave

Izobraževanja, ki je potekalo v nabito polni mavrični predavalnici, se je udeležilo kar 110 slušateljev s področja gradbeništva in urejanja prostora, med njimi projektanti in arhitekti iz vrst IZS in ZAPS, upravniki večstanovanjskih stavb ter drugi strokovnjaki, ki so upravljavsko, okoljsko ali ekonomsko vpeti v trajnostno gradnjo. Dogodek, ki ga je povezoval dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija, so podprla podjetja JUB, JUBHome, Wienerberger Slovenija, Knauf Insulation, F. Leskovec in URSA Slovenija, predavanji na temo sončnih elektrarn in aktualnih nepovratnih spodbud pa sta prispevala še predstavnika Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE) ter Eko sklada.

Predavatelji so v ospredje postavili veliko odgovornost gradbenega sektorja za trajnostne izboljšave pri gradnji stavb, saj te porabijo skoraj polovico vse energije in surovin in so ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Fokusirali so se na energijsko učinkovitost stavb in pomembnost vgradnje kakovostnih in certificiranih toplotnoizolacijskih sistemov, kjer igrajo ključno vlogo uporabljeni gradbeni materiali. Ti morajo izpolnjevati vse zahteve trajnostne gradnje, vse od projektiranja do izvedbe, vključujoč celotni življenjski cikel stavb in vpetost v krožno gospodarstvo. Gradnja mora temeljiti na trajnostni rabi virov, ki omogočajo uporabo okoljsko sprejemljivih surovin in recikliranje gradbenih materialov.

Dogodek je povezoval dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija.

Fasadne rešitve in prednosti izolacijskih materialov

Ovoj stavbe je zelo pomemben konstrukcijski element trajnostne gradnje, saj mora uporabnikom nuditi varnost, udobnost ter trajnost v smislu funkcionalnosti in estetskih lastnosti, kar ima velik vpliv na življenjsko dobo in dodano vrednost objekta. Predavatelji so udeležencem predstavili fasadne rešitve in karakteristike posameznih materialov ter prednosti trajnostnih izolacijskih materialov za kontaktne ETICS in prezračevane fasade. Izpostavili so nujnost izvedbe zrakotesne izvedbe ovoja ter rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti ter toplotnega in zvočnega udobja za vse vrste stavb. Veliko pozornosti so posvetili tudi požarni zaščiti objektov, ki ima lahko velik vpliv na življenje, zdravje in bivalno udobje uporabnikov stavb. Opozorili so na standarde, s katerimi proizvajalci dokazujejo lastnosti vgrajenega izdelka ali sistema, med njimi je pomemben EAD, evropski ocenjevalni dokument, ki natančno navaja vse kriterije, ki jim mora zadostiti fasadni sistem. Tako morajo biti kontaktne (ETICS)fasade skladne z vsemi zakonskimi zahtevami in standardi ter imeti na podlagi EAD izdelano evropsko tehnično oceno ETA, v kateri so navedeni tudi vsi profili, ki so primerni in odobreni za uporabo, prav tako sidrni sistemi, ki morajo biti testirani v samem fasadnem sistemu. Za fasadne sisteme lahko proizvajalec pridobi tudi okoljsko deklaracijo proizvoda EPD, ki predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v življenjskem ciklu proizvoda.

Požarni pasovi

Govora tudi drugih tehničnih smernicah ter energetiki

Predavatelji so predstavili tudi fasadne rešitve iz opečnih elementov ter podrobnosti gradnje sodobnih hiš z ICF sistemom, vključno s sistemom tesnjenja, pa tudi sodobne načine in možnosti izvedbe dekorativnih slojev na kontaktnih fasadah. Udeleženci so za vgradnjo fasadnih sistemov pridobili še ključne informacije o načinih sidranja vseh vrst izolacij ter se seznanili s prednostmi izolacijskih materialov iz kamene in steklene mineralne volne, EPS-a ter z novo generacijo izdelkov za izolacijo fasad in podzidkov. Na izobraževanju so pozornost posvetili še zakonodajnim vidikom trajnostne gradnje ter predpisanim tehničnim smernicam na področju požarne varnosti, predstavili pa tudi nove tehnične zahteve, ki jih pri izvedbi toplotne izolacije fasade od februarja dalje predpisuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 3) in jih za pridobitev subvencij predpisuje tudi Eko sklad.

Predstavnik Agencije za prestrukturiranje energetike (ApE) je udeležence med drugim seznanil z veljavno zakonodajo ter spremembo Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije iz leta 2022, lani decembra pa je bil sprejet tudi Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev in obratovanje vtične proizvodne naprave na obnovljive vire energije (SE do 600 W). Prikazal je primere slabih in dobrih praks pri umeščanju sončnih elektrarn na strehe in fasade ter izzive, ki v prihodnje čakajo arhitekte in projektante pri snovanju njihove integracije na objekte. Predstavnik Eko sklada je v sklepnem delu izobraževanja predstavil še pogoje javnega razpisa za nepovratne finančne spodbude za sončne elektrarne za(individualno ali skupnostno) samooskrbo gospodinjstev ali malih poslovnih odjemalcev z električno energijo (z ali brez baterijskega hranilnika). Upravičenci, ki so hkrati tudi odjemalci električne energije, morajo na Eko sklad oddati popolno vlogo z izpolnjenim obrazcem Vloga 104SUB-SO22 ter predpisane priloge, nepovratna finančna spodbuda pa se po izdani dokončni odločbi izplača predvidoma v 60 dneh.

Nadaljuj z branjem
Arhitektura10 ur nazaj

Varšava: obnova Saške palače in bližnjih zgradb vredna 560 milijonov in naj bi bila zaključena do leta 2030

O obnovi Saške palače, porušene leta 1944, se govori na Poljskem že 50 let. Pretekli načrti obnove so propadli, leta...

ZELENA ENERGIJA1 dan nazaj

Ali lahko drone in umetno inteligenco uporabljamo pri vetrni energiji?

Droni v kombinaciji z umetno inteligenco postajajo odlična rešitev za zračno pregledovanje vetrnih elektrarn, kar je sploh za vetrnice na...

Arhitektura2 dneva nazaj

Prenova Plečnikovega avditorija v Tivoliju zaključena

Z obnovitvijo Plečnikovega avditorija je Ljubljana dobila nov prostor za kulturne prireditve, cilj pa je ustvariti javno dostopen program, katerega...

KULTURA4 dnevi nazaj

Na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu izpostavljene tudi stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork

Kot del programa Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru...

DOGODKI4 dnevi nazaj

V Novi Gorici se ponovno začenja mednarodni festival R.o.R.

Mednarodni festival R.o.R., ki ga že peto leto pripravlja Zavod za sodobno umetnost BridA. Na njem se bo predstavilo 33...

EKOLOGIJA1 teden nazaj

Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!

V sodobnem svetu, kjer trajnost postaja nujna in potrebna ter se odgovornost do okolja prebuja bolj kot kadar koli prej,...

Slovenija1 teden nazaj

Novogoriški župan želi razrešiti direktorja EPK GO! 2025

Novogoriški župan Samo Turel je napovedal, da se začenja postopek za razrešitev direktorja Javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

Ptujski muzej praznuje 130-letnico delovanja. V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje. Številčen...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Mini sončne elektrarne – Novi korak v energetski prihodnosti s Termotehniko in Sonnenkraft

Nov prispevek Termotehnike in Sonnenkrafta v obliki mini sončnih elektrarn napoveduje pozitiven premik v energetski prihodnosti. S pravilnikom, usklajenim s...

DOGODKI2 tedna nazaj

Nova najboljša splošna knjižnica stoji v Barceloni, med elito tudi Valvasorjeva v Krškem

Za najboljšo splošno knjižnico v svetovnem merilu je bila izbrana knjižnica Gabriela Garcie Marqueza iz Barcelone. V prestižno finalno četverico...

POPULARNO