Connect with us

Energetska učinkovitost

Ogromna vrsta za samooskrbno sončno elektrarno – nanjo čaka kar deset tisoč Slovencev

Objavljeno

dne

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev.

A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.

Povpraševanje po subvencijah za male sončne elektrarne je rekordno, kar se sklada tudi z državno strategijo. Eko sklad je lani ugodil 5.290 vlogam za dodelitev nepovratnih sredstev, letos pa: “Na zadnji javni poziv za nepovratne finančne vzpodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo, ki je bil objavljen 17. 12. 2021 in zaključen dne 4. 3. 2022, je Eko sklad prejel več kot 9.800 vlog, ki se bodo predvidoma obdelovale še v naslednjem letu. Glede na kadrovsko podhranjenost vloge na tem javnem pozivu obravnavata namreč le dva zaposlena,” odgovarjajo, na mizah obeh zaposlenih sicer ostaja še 900 nerešenih vlog iz lanskega razpisa. 

Na zadnji javni poziv za nepovratne finančne vzpodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo, ki je bil objavljen 17. 12. 2021 in zaključen dne 4. 3. 2022, je Eko sklad prejel več kot 9.800 vlog, ki se bodo predvidoma obdelovale še v naslednjem letu. Glede na kadrovsko podhranjenost vloge na tem javnem pozivu obravnavata namreč le dva zaposlena,

“Kot kaže, država ni bila pripravljena na takšno povečanje zahtevkov oz. povpraševanja po subvencijah v sončne elektrarne, saj je dokaj hitro po objavi letošnjega razpisa za subvencije sredstev že zmanjkalo. Eko sklad je na ta problem opozarjal, vendar njegov program potrjuje Vlada, tako da objektivna odgovornost leži na Vladi, ki je letošnji program potrdila,” je jasen dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus. Eko sklad je hkrati najavil, da novega razpisa ne bo. 

Breme deljenja subvencij bo prevzel Borzen

Administrativno se tudi zaradi prenove zakonodaje finančne podpore selijo k operaterju trga z elektrik, družbi Borzen, kjer še niso pripravili razpisov in programov. Ti bodo namenjeni zgolj podporam po novi Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ”kjer pa je toliko neznank, da se noben ne odloča za vstop v novo shemo,” dodaja Tkalec. 

Trenutno ni jasne slike niti glede tega, kdaj bodo objavili nov razpis, niti ni jasno, v kolikšni meri se bo spremenil finančni račun ali izkupiček potencialne investicije, neznanka je tudi obračunsko obdobje za sistem neto meritev električne energije. Konkretnih odgovorov ni ne na Borzenu ne na Ministrstvu za infrastrukturo. ”Torej nam ostane čakanje, to pa pomeni delni zastoj pri novih investicijah,” zaključi Tkalec. 

Bojazni, da bi zmanjkalo denarja sicer ni, oziroma kot je na 8. Slovenski fotovoltaični konferenci izpostavila mag. Tina Sršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo: ”Od prvega januarja 2023 sistem neto meritev ukinjamo, zato smo za končne odjemalce pripravili nekatere druge koristi, denimo možnost naložbene pomoči delna ali popolna oprostitev prispevka za obnovljive vire energije(OVE) in prispevka za učinkovito rabo energije. Še naprej ostajajo na voljo sredstva v okviru podporne sheme Agencije za energijo in kohezijskih sredstev, na to prihajajo še sredstva načrta za okrevanje in odpornost ter tudi sklada za pravičen prehod.” 

V študiji  ‘Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050’, ki ga vodi Inštitut Jožef Stefan, ugotavljajo, da je ocenjen tehnični potencial za pridobivanje solarne električne energije skoraj dvakratnik sedanje celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Stroški so trenutno med 70 in 170 evrov/MWh za leto 2020 in padejo na 40-105 evrov/MWh do leta 2050. 

Težave tudi na omrežju

Poleg administrativnih težav in pomanjkanja sredstev bo v prihodnjih letih še večja težava pomanjkljivo električno omrežje, ki že zdaj težko premaguje vse napetostne obremenitve. Ob malih sončnih elektrarnah doživljamo predvsem razmah toplotnih črpalk, tudi električnih polnilnic, proizvodnja električne energije postaja razpršena. Ko je Slovenija načrtovala in gradila svoja omrežja, takšnih zahtev še ni bilo, tudi drugod po svetu se ukvarjajo s podobnimi izzivi. 

Zaradi tehničnih pravil, ki so precej konzervativno spisana, prihaja do problema, da ni možno priključevati sončnih elektrarn na določenih območjih, predvsem v ruralnem okolju, kjer so manjše transformatorske postaje in tudi večje oddaljenosti od njih. Omrežje je zagotovo potrebno nadgradnje, v določeni meri se to izvaja, vendar prepočasi. ”V zadnjem času že prihaja do situacij, kjer zaradi prevelike zasedenosti omrežja ne moremo več izdati pozitivnega soglasja za priključitev. V letu 2022 smo tako do konca maja zavrnili 23 vlog, v letu 2021 vlog še nismo zavračali,” pojasnjuje mag. Renata Križnar z Elektra Gorenjske. Razlogi za zavrnitev so v neustreznih napetostnih razmerah v omrežju in omejenih investicijskih sredstvih za izvajanje ojačitev omrežja. ”Če ob ugotavljanju možnosti priključitve ugotovimo, da bi priklop elektrarne poslabšal napetostne razmere do te mere, da ostali uporabniki ne bi več imeli napetostnih razmer znotraj dovoljenih omejitev, se soglasje za priključitev zavrne.” 

Interventni zakon poglobil težave elektroenergetskih podjetij

Prav segmenta proizvodnje električne energije in distribucije končnim uporabnikom trenutno predstavljata največji izziv, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov kot alternativo za obstoječo proizvodnjo. Del proizvodnje se seli na distribucijsko omrežje, ki pa je bilo v preteklosti grajeno izključno za potrebe odjema električne energije in ga je potrebno primerno nadgraditi za proizvodnjo električne energije iz distribuiranih virov. Vseh elektrarn v danih razmerah tako ne bo mogoče priključiti, ker nizkonapetostno omrežje potrebuje bistvene ojačitve, ”za kar pa so potrebna finančna sredstva. Finančnih sredstev pa v letu 2022 ni niti za ostale nujne investicije zaradi sprejetja interventnega zakona, ki je Elektru Gorenjska povzročil velik izpad prihodkov iz naslova omrežnine, kar pa se odraža v znižanju investicijskega plana za devet milijonov evrov,” pojasnjuje Križnarjeva. Denarja trenutno ni niti za vsa redna vzdrževalna dela.

Glede na to da so se cene električne energije v zadnjih mesecih že zvišale, pričakovati pa je nadaljnje višanje, bo ekonomika lastne sončne elektrarne še bolj ugodna.

Sončna elektrarna se splača tudi brez subvencije

Glede na izbrano vrsto financiranja znaša strošek za postavitev 11-kilovatne sončne elektrarne med 12.825 in 13.500 evrov brez upoštevane subvencije. Ob upoštevanju trenutne povprečne cene elektrike za gospodinjske odjemalce se je glede na stanje pred energetsko krizo povračilna doba investicije v lastno sončno elektrarno skrajšala od enega do dveh let. V primeru investicije v 11-kilovatno sončno elektrarno se je tako povračilna doba v povprečju zmanjšala iz devet na sedem in pol let. ”Za investitorje smo razvili lastne vire financiranja njihovih naložb: takojšne plačilo v celoti, sedemletno brezobrestno odplačevanje ali 15-letno kreditiranje – vse se ureja neposredno z našim podjetjem. Glede na to da so se cene električne energije v zadnjih mesecih že zvišale, pričakovati pa je nadaljnje višanje, bo ekonomika lastne sončne elektrarne še bolj ugodna in se bo vložek še hitreje povrnil,” pravijo pri GEN-i, kjer letos beležijo dvakratno povečanje naročil v primerjavi z lanskim letom.

Vir: Miha Kranjc

Energetska učinkovitost

Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% izkoristek

Objavljeno

dne

Avtor

Leto 2023 je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) sedem držav po svetu svoje potrebe po električni energiji, že pokriva skoraj izključno z obnovljivimi viri energije. To so Albanija, Butan, Nepal, Paragvaj, Islandija, Etiopija in Demokratična republika Kongo, ki so lani s pomočjo geotermalne, hidro, solarne in vetrne energije proizvedle več kot 99,7 odstotkov elektrike, ki so jo porabile. 

Norveška se je približala z 98,38 odstotka pridobljene električne energije iz vetra, vode ali sonca. Nemčija in Portugalska se lahko kratek čas prav tako oskrbujejo s 100-odstotno energijo vetra, vode in sonca. 

Drugih 40 držav je v letih 2021 in 2022 vsaj polovico svoje električne energije pridobilo iz obnovljivih virov, vključno z 11 državami v Evropi. 

“Ne potrebujemo čudežnih tehnologij,” je ob objavi teh podatkov dejal Mark Jacobson, profesor z Univerze Stanford. “Ustaviti moramo emisije z elektrifikacijo vsega in zagotavljanjem električne energije z vetrom, vodo in soncem, kar vključuje veter na kopnem, solarno fotovoltaiko, koncentrirano solarno energijo, geotermalno energijo, majhne hidroelektrarne in velike hidroelektrarne,” je dejal po poročanju The Independent

Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Lani rekordno veliko postavitev novih vetrnic

V letu 2023 so po svetu postavili za 116 gigavatov zmogljivosti novih vetrnih elektrarn, kaže zadnje poročilo Global Wind Report, ki ga je pripravilo združenje Global Wind Energy Council (GWEC). To je 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kar pomeni, da je bilo lansko leto rekordno za nove vetrne projekte.

Vodilna med državami, ki so postavile največ novih vetrnih elektrarn na morju in kopnem, je bila Kitajska. Sledile so ji ZDA, Brazilija in Nemčija. Lansko leto je bilo rekordno tudi v Evropi, saj je bilo postavljenih za 3,8 gigavata novih vetrnih zmogljivosti na morju, predvsem zahvaljujoč močni rasti na Nizozemskem.

V okviru 28. konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP28 je 121 držav podpisalo Globalno zavezo o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. Pobudo sta skupaj sprožila predsedstvo EU in COP28.

Poročilo sicer ugotavlja, da čeprav je rast vetrne energije močno koncentrirana v nekaj velikih državah, so tudi nekatere druge regije in države zabeležile rekordno rast. Afrika in Bližnji vzhod sta leta 2023 namestila za skoraj en gigavat vetrnih elektrarn, kar je skoraj trikrat več kot leto poprej.

Avtorji poročila so zapisali, da se svet “premika v pravo smer v boju proti podnebnim spremembam”, hkrati pa so opozorili, da mora letna rast do leta 2030 znašati vsaj 320 gigavatov, če želimo izpolniti zavezo COP28 o potrojitvi obnovljivih virov energije do konca desetletja. 

“Lepo je videti, da se vetrna industrija krepi in ponosni smo, da smo dosegli nov letni rekord. Vendar pa moramo storiti še veliko več, da sprostimo rast,” je za Euronews dejal generalni direktor GWEC Ben Blackwell.

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju (Cop28) decembra lani so se države dogovorile o odmiku od uporabe fosilnih goriv, kar je bilo na eni strani označeno za zgodovinski dosežek in začetek konca fosilne ere (zaradi prve omembe fosilnih goriv v zaključnem dokumentu podnebnih pogajanj), na drugi strani pa za poraz podnebnih pogajanj (ker ni bila omenjena popolna odprava fosilnih goriv). Ne glede na različne poglede o uspešnosti Cop28 zdaj države, tudi Slovenijo, čaka uresničevanje dogovorjenih zavez.

Sončna energija bi lahko prehitela ostale obnovljive vire

Čeprav se države, ki trenutno večinsko pokrivajo svoje potrebe po električni energiji s pomočjo obnovljivih virov, močno zanašajo na hidro in vetrno energijo, strokovnjaki pričakujejo, da se bo v bližnji prihodnosti trend obrnil v prid sončne energije. Solarna tehnologija je namreč zelo napredovala in stroški povezani z njo drastično upadajo. 

To kažejo tudi podatki, da je lani sončna energija predstavljala 73 odstotkov vse rasti pri obnovljivih virih, medtem ko ji je sledila vetrna energija s 24 odstotki. Sicer sončna energija trenutno predstavlja 37 odstotkov celotne svetovne zmogljivosti obnovljivih virov energije. 

Študija, ki sta jo lani opravili Univerza v Exeterju in University College London, napoveduje, da bo sončna energija dosegla točko preloma in postala glavni svetovni vir energije do leta 2050. 

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Vlada želi prepovedati ogrevanje na plin, nafto in drva v novogradnjah in strnjenih naseljih

Objavljeno

dne

Avtor

Vlada z novelo energetskega zakona v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin, v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva – torej tudi na drva. V Novi Sloveniji zato že grozijo z referendumom.

Kot pravijo v stranki Nova Slovenija, je takšen zakon nesprejemljiv, še posebej ob dejstvu, da je v Sloveniji toliko gozda in da bi prepoved veljala le za gospodinjstva, ne pa tudi za industrijo. Veliko ljudi bi tako moralo za ogrevanje plačevati več. Na pristojnem ministrstvu pa odgovarjajo, da potrebe po referendumu ne vidijo.

Prizadetih bo več prebivalcev, novi energetski zakon močno posega v življenje ljudi – opozarja nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec“Nas skrbi ta aktivističen pogled vlade, tak nonšalanten, vsi bomo imeli ogrevanje na elektriko, kdo bo pa to plačal ljudem?”

Zakon, kot pravi, prepoveduje vgradnjo kotlov na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjih, v strnjenih naseljih prepoveduje vgradnjo kurilnih naprav na tekoča in trda goriva. “Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala pri zakonu, bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu,” napoveduje Vrtovec iz opozicijske NSi.   

“Tudi referenduma se ne bojimo,” na drugi strani odgovarja Tina Seršen iz ministrstva za okolje. 

Ne odpovedujemo se uporabi lesne biomase, še dodaja Seršenova, država jo spodbuja in jo bo tudi v prihodnje. Da vlada s tem zakonom želi le: “Če danes gradiš novo hišo, ki mora biti po pravilniku, sprejetem dve leti nazaj, skoraj 0-energijska, danes ne potrebuješ utekočinjenega naftnega plina, ne potrebuješ zemeljskega plina, razmisli o alternativah. Skušamo zajeziti širjenje rabe fosilnih goriv.”

“S plinom naredimo manj kot dva odstotka CO2 izpustov in danes bi to radi ukinjali, kljub temu, da smo vlagali enormna sredstva v to plinsko omrežje,” se čudi Vrtovec, ki dodaja, da bo tak sistem lahko mnoge prisilil k nakupu toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in posledično v višje omrežnine. “Ko se bo naprava pokvarila, kotel na drva pokvaril, ne bo drugega, kot da bo družina segla globoko v denarnice, dala 15 tisoč za toplotno črpalko, potem še sončne panele. Ves sistem gre v to, da bodo ljudje za ogrevanje plačevali preveč.”

Tina Seršen, Ministrstvo za okolje. Foto: UKOM

“Če imaš ti danes v obstoječi hiši kotlovnico in se ta peč pokvari in jo moraš zamenjati. Izbira je tvoja. In tudi ko bo zakon veljal, ne bo čisto nič drugače,” odgovarja Seršenova.

Tokrat pa – v tem predlogu zakona – jedrska energija ni več ignorirana, zapisana je med nizkoogljične, so zadovoljni njeni zagovorniki. Še vedno pa opozarjajo, da država z zakonom spodbuja uporabo le obnovljivih virov. “Ne spodbuja vseh nizkoogljičnih virov. Zanikanje enega nizkoogljičnega vira in preferiranje ene tehnologije pač ne vodi v pravo smer,” opozarja urednica portala Jedrska.si Tamara Langus

Da bi zakon še spremenili, bodo v NSi pripravili še obširna dopolnila.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Na ljubljanskih stavbah bo kmalu nameščenih več kot 50 sončnih elektrarn

Objavljeno

dne

Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …

Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.

Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.

Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.

Največja energetska skupnost v Sloveniji

Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.

Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO