Energetska učinkovitost
Ogromna vrsta za samooskrbno sončno elektrarno – nanjo čaka kar deset tisoč Slovencev
Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev.
A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.
Povpraševanje po subvencijah za male sončne elektrarne je rekordno, kar se sklada tudi z državno strategijo. Eko sklad je lani ugodil 5.290 vlogam za dodelitev nepovratnih sredstev, letos pa: “Na zadnji javni poziv za nepovratne finančne vzpodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo, ki je bil objavljen 17. 12. 2021 in zaključen dne 4. 3. 2022, je Eko sklad prejel več kot 9.800 vlog, ki se bodo predvidoma obdelovale še v naslednjem letu. Glede na kadrovsko podhranjenost vloge na tem javnem pozivu obravnavata namreč le dva zaposlena,” odgovarjajo, na mizah obeh zaposlenih sicer ostaja še 900 nerešenih vlog iz lanskega razpisa.

“Kot kaže, država ni bila pripravljena na takšno povečanje zahtevkov oz. povpraševanja po subvencijah v sončne elektrarne, saj je dokaj hitro po objavi letošnjega razpisa za subvencije sredstev že zmanjkalo. Eko sklad je na ta problem opozarjal, vendar njegov program potrjuje Vlada, tako da objektivna odgovornost leži na Vladi, ki je letošnji program potrdila,” je jasen dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus. Eko sklad je hkrati najavil, da novega razpisa ne bo.
Breme deljenja subvencij bo prevzel Borzen
Administrativno se tudi zaradi prenove zakonodaje finančne podpore selijo k operaterju trga z elektrik, družbi Borzen, kjer še niso pripravili razpisov in programov. Ti bodo namenjeni zgolj podporam po novi Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ”kjer pa je toliko neznank, da se noben ne odloča za vstop v novo shemo,” dodaja Tkalec.
Trenutno ni jasne slike niti glede tega, kdaj bodo objavili nov razpis, niti ni jasno, v kolikšni meri se bo spremenil finančni račun ali izkupiček potencialne investicije, neznanka je tudi obračunsko obdobje za sistem neto meritev električne energije. Konkretnih odgovorov ni ne na Borzenu ne na Ministrstvu za infrastrukturo. ”Torej nam ostane čakanje, to pa pomeni delni zastoj pri novih investicijah,” zaključi Tkalec.
Bojazni, da bi zmanjkalo denarja sicer ni, oziroma kot je na 8. Slovenski fotovoltaični konferenci izpostavila mag. Tina Sršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo: ”Od prvega januarja 2023 sistem neto meritev ukinjamo, zato smo za končne odjemalce pripravili nekatere druge koristi, denimo možnost naložbene pomoči delna ali popolna oprostitev prispevka za obnovljive vire energije(OVE) in prispevka za učinkovito rabo energije. Še naprej ostajajo na voljo sredstva v okviru podporne sheme Agencije za energijo in kohezijskih sredstev, na to prihajajo še sredstva načrta za okrevanje in odpornost ter tudi sklada za pravičen prehod.”

Sončna elektrarna na ključ. 
Kako poteka delovanje sončne elektrarne.
V študiji ‘Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050’, ki ga vodi Inštitut Jožef Stefan, ugotavljajo, da je ocenjen tehnični potencial za pridobivanje solarne električne energije skoraj dvakratnik sedanje celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Stroški so trenutno med 70 in 170 evrov/MWh za leto 2020 in padejo na 40-105 evrov/MWh do leta 2050.
Težave tudi na omrežju
Poleg administrativnih težav in pomanjkanja sredstev bo v prihodnjih letih še večja težava pomanjkljivo električno omrežje, ki že zdaj težko premaguje vse napetostne obremenitve. Ob malih sončnih elektrarnah doživljamo predvsem razmah toplotnih črpalk, tudi električnih polnilnic, proizvodnja električne energije postaja razpršena. Ko je Slovenija načrtovala in gradila svoja omrežja, takšnih zahtev še ni bilo, tudi drugod po svetu se ukvarjajo s podobnimi izzivi.
Zaradi tehničnih pravil, ki so precej konzervativno spisana, prihaja do problema, da ni možno priključevati sončnih elektrarn na določenih območjih, predvsem v ruralnem okolju, kjer so manjše transformatorske postaje in tudi večje oddaljenosti od njih. Omrežje je zagotovo potrebno nadgradnje, v določeni meri se to izvaja, vendar prepočasi. ”V zadnjem času že prihaja do situacij, kjer zaradi prevelike zasedenosti omrežja ne moremo več izdati pozitivnega soglasja za priključitev. V letu 2022 smo tako do konca maja zavrnili 23 vlog, v letu 2021 vlog še nismo zavračali,” pojasnjuje mag. Renata Križnar z Elektra Gorenjske. Razlogi za zavrnitev so v neustreznih napetostnih razmerah v omrežju in omejenih investicijskih sredstvih za izvajanje ojačitev omrežja. ”Če ob ugotavljanju možnosti priključitve ugotovimo, da bi priklop elektrarne poslabšal napetostne razmere do te mere, da ostali uporabniki ne bi več imeli napetostnih razmer znotraj dovoljenih omejitev, se soglasje za priključitev zavrne.”
Interventni zakon poglobil težave elektroenergetskih podjetij
Prav segmenta proizvodnje električne energije in distribucije končnim uporabnikom trenutno predstavljata največji izziv, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov kot alternativo za obstoječo proizvodnjo. Del proizvodnje se seli na distribucijsko omrežje, ki pa je bilo v preteklosti grajeno izključno za potrebe odjema električne energije in ga je potrebno primerno nadgraditi za proizvodnjo električne energije iz distribuiranih virov. Vseh elektrarn v danih razmerah tako ne bo mogoče priključiti, ker nizkonapetostno omrežje potrebuje bistvene ojačitve, ”za kar pa so potrebna finančna sredstva. Finančnih sredstev pa v letu 2022 ni niti za ostale nujne investicije zaradi sprejetja interventnega zakona, ki je Elektru Gorenjska povzročil velik izpad prihodkov iz naslova omrežnine, kar pa se odraža v znižanju investicijskega plana za devet milijonov evrov,” pojasnjuje Križnarjeva. Denarja trenutno ni niti za vsa redna vzdrževalna dela.

Sončna elektrarna se splača tudi brez subvencije
Glede na izbrano vrsto financiranja znaša strošek za postavitev 11-kilovatne sončne elektrarne med 12.825 in 13.500 evrov brez upoštevane subvencije. Ob upoštevanju trenutne povprečne cene elektrike za gospodinjske odjemalce se je glede na stanje pred energetsko krizo povračilna doba investicije v lastno sončno elektrarno skrajšala od enega do dveh let. V primeru investicije v 11-kilovatno sončno elektrarno se je tako povračilna doba v povprečju zmanjšala iz devet na sedem in pol let. ”Za investitorje smo razvili lastne vire financiranja njihovih naložb: takojšne plačilo v celoti, sedemletno brezobrestno odplačevanje ali 15-letno kreditiranje – vse se ureja neposredno z našim podjetjem. Glede na to da so se cene električne energije v zadnjih mesecih že zvišale, pričakovati pa je nadaljnje višanje, bo ekonomika lastne sončne elektrarne še bolj ugodna in se bo vložek še hitreje povrnil,” pravijo pri GEN-i, kjer letos beležijo dvakratno povečanje naročil v primerjavi z lanskim letom.
Vir: Miha Kranjc
E-Mobilnost
Preobrazba avtocestnega prostora: prihajajo polnilni parki visoke moči
Analize kažejo, da bodo lastniki električnih vozil več kot 80 odstotkov vsega polnjenja opravili na pametnih zasebnih polnilnicah – doma ali na parkiriščih pri delovnih mestih, kjer vozila dalj časa mirujejo. Tak način polnjenja omogoča prilagajanje viškom proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter obdobjem nižje porabe, zato je cenovno najugodnejši in hkrati najbolj razbremenjuje elektroenergetski sistem. Zaradi vse večjega deleža sončnih elektrarn postaja električna energija čez dan pogosto cenejša kot ponoči oziroma v koničnih obdobjih, ki se jim je smiselno izogibati.
Pametno polnjenje kot temelj prihodnje infrastrukture
V Elesu so že leta 2018 razvili koncept celostnega razvoja infrastrukture za množično polnjenje električnih vozil E8. Ta med drugim predvideva bistveno širitev pametnih polnilnic na parkiriščih podjetij, kjer zaposleni svoja vozila parkirajo več ur.
Kot pojasnjujejo: »Logika je preprosta – če doma nimate optimalnih pogojev za polnjenje, vozilo napolnite tam, kjer preživi enako dolgo časa kot doma.« Tak pristop je primeren za približno 50 do 60 odstotkov vseh voznikov električnih vozil. Eles je to rešitev že uvedel na svojih parkiriščih, kjer ugotavljajo, da število zaposlenih z električnimi vozili narašča.
Hitro polnjenje kot ključ za mobilnost na daljših razdaljah
Pametno, dolgotrajno polnjenje pa samo po sebi ne zadostuje. Vozniki na daljših poteh ter uporabniki tovornega in javnega potniškega prometa potrebujejo zanesljivo mrežo hitrih polnilnic, ki omogočajo hitro oskrbo z energijo – podobno kot danes točenje goriva.
V Elesu zato poudarjajo enakovreden razvoj obeh segmentov: pametnega dolgotrajnega in hitrega polnjenja. Pri tem ni ključno število posameznih polnilnic, temveč ustrezna moč in premišljena izbira lokacij.
»Namesto razpršenosti po številnih manjših lokacijah je smiselno vzpostaviti manjše število zmogljivih polnilnih parkov, ki zagotavljajo kakovostno in zanesljivo uporabniško izkušnjo,« pojasnjujejo. Takšni polnilni parki predstavljajo novo dimenzijo v elektroenergetskem sistemu.
Za pospešitev razvoja hitre infrastrukture država načrtuje ustanovitev gospodarske javne službe. Eles meni, da s svojim znanjem, simulacijskimi orodji in dolgoletnimi izkušnjami na področju upravljanja elektroenergetskega sistema predstavlja optimalnega izvajalca te naloge.

Razvoj hitre infrastrukture ob avtocestnem omrežju
V prihodnjih letih bo poudarek na nadgradnji infrastrukture na obstoječih avtocestnih postajališčih. Namesto enega ali dveh polnilnih mest bo treba zagotoviti pet, deset ali več polnilnic na posamezni lokaciji. Hkrati se bodo moči povečale z današnjih 50 kW na 150, 250 ali celo 350 kW, kar bo čas polnjenja skrajšalo na 30 ali celo 15 minut.
Po ocenah bo Slovenija do leta 2027 potrebovala med 30 in 50 lokacij hitrih polnilnic na avtocestnem križu, vsaka z več polnilnimi mesti. To pa zahteva tudi nadgradnjo elektroenergetskih priključkov, saj večina obstoječih počivališč nima zadostne priključne moči.
V praksi to pomeni gradnjo novih kablovodov, dolgotrajne postopke in visoke stroške. V okviru gospodarske javne službe bo Eles poskrbel za osnovno infrastrukturo, medtem ko bodo polnilnice postavljali zasebni ponudniki, izbrani na razpisih.
Ob tem poudarjajo, da nadgradnja obstoječih lokacij predstavlja predvsem srednjeročno rešitev, ki ni primerna za vse vrste vozil, zlasti ne za težji promet. Zato bo treba razvijati tudi povsem nove lokacije.
Polnilni parki kot nova prostorska in energetska infrastruktura
Pri umeščanju polnilnih parkov visoke moči je treba upoštevati več dejavnikov: bližino prometnic, zmogljivost elektroenergetskega omrežja, prostorske omejitve ter bližino virov obnovljive energije. Le tako je mogoče zagotoviti resnično trajnostno mobilnost.
Takšnih lokacij v Sloveniji ni veliko, zato jih obravnavajo kot geografsko omejene javne dobrine.
Trg polnilne infrastrukture se bo bistveno razlikoval od današnjega trga goriv. Poleg obstoječih ponudnikov bodo vstopili novi akterji, pogosto povezani s proizvajalci vozil. Eles bo z oddajo priključno-prostorskih zmogljivosti na javnih dražbah omogočil konkurenčno okolje in sobivanje različnih ponudnikov.
Cilj je čim boljša izkoriščenost infrastrukture ter kakovostna uporabniška izkušnja, ki vključuje tudi urejene postanke za počitek, delo ali okrepčilo.
Pilotna projekta kot korak v prakso
Ker vzpostavitev takšnih sistemov zahteva čas, Eles že izvaja dva pilotna projekta, podprta z evropskimi sredstvi v okviru projekta GreenSwitch.
Prvi polnilni park bo nastal v bližini Novega mesta in bo v končni fazi obsegal več kot 50 hitrih polnilnic za osebna vozila ter dodatne zmogljive polnilnice za avtobuse in tovorna vozila. Gradnja bo potekala fazno, skladno z rastjo potreb.
Drugi projekt nastaja v Kranju, kjer bo na voljo približno 17 hitrih polnilnic. Namenjen bo različnim uporabnikom – od javnega potniškega prometa do osebnih in gospodarskih vozil. Obe lokaciji naj bi zaživeli med letoma 2026 in 2028.
Električna mobilnost v fazi pospešene rasti
Po podatkih Statističnega urada RS je na slovenskih cestah več kot 20.000 električnih vozil. Po hitri rasti v obdobju 2021–2023 se je rast v letu 2024 nekoliko umirila, vendar dolgoročne napovedi kažejo, da bi lahko po letu 2030 dosegli okoli 300.000 vozil.
Eles ocenjuje, da električna mobilnost prehaja iz faze začetnega navdušenja v fazo pospešene rasti, kar potrjuje tudi naraščajoč delež električnih vozil med novimi registracijami.
Pomembno je poudariti, da Eles ni ponudnik storitev polnjenja, temveč sistemski operater, ki zagotavlja elektroenergetsko infrastrukturo. Priključne kapacitete bodo dodeljene različnim ponudnikom na transparenten in tržno naravnan način.

Vpliv na elektroenergetsko omrežje in prihodnji izzivi
Trenutno imajo večji vpliv na distribucijsko omrežje toplotne črpalke kot polnjenje električnih vozil. V prihodnje pa se bo vpliv e-mobilnosti postopoma povečeval.
Analize, ki zajemajo obdobje 2014–2023 ter napovedi do leta 2034, kažejo, da večji delež električnih vozil vpliva predvsem na napetostne razmere v omrežju. Medtem ko razpršeni viri energije povzročajo dvig napetosti, električna vozila povečujejo obremenitve in padce napetosti.
Rešitev predstavljajo pametna omrežja in napredne tehnologije, ki jih Eles že uvaja. Z njihovim razvojem bo mogoče učinkovito upravljati omrežje in hkrati čim bolje izkoristiti obstoječo infrastrukturo.
Energetska učinkovitost
Prapretno nad Trbovljami: v zaključni fazi nastaja največja sončna elektrarna v Sloveniji
Na planoti Prapretno nad Trbovljami se zaključuje razširitev sončne elektrarne, ki bo po koncu del postala največja tovrstna naprava v Sloveniji. Projekt, vreden več kot 11 milijonov evrov, po oceni okoljskega ministra predstavlja enega najbolj oprijemljivih primerov zelenega energetskega prehoda pri nas.
Minister Bojan Kumer je ob tem poudaril, da Prapretno nazorno ponazarja, kako je mogoče degradirana industrijska območja preoblikovati v sodobne energetske centre. Na območju, kjer so desetletja odlagali pepel, sadro in žlindro iz nekdanje Termoelektrarne Trbovlje, danes nastaja največja sončna elektrarna v državi.
Z izvedbo druge in tretje faze se bo zmogljivost elektrarne s skoraj 18.000 sončnimi paneli povečala na približno 10 megavatov vršne moči. Ob predvideni letni proizvodnji 9,8 gigavatne ure električne energije bo to zadostovalo za oskrbo približno 2000 gospodinjstev.
Pomemben del projekta predstavlja tudi baterijski hranilnik energije, ki bo prispeval k večji stabilnosti elektroenergetskega sistema ter omogočal učinkovitejše upravljanje proizvodnje. V prihodnjih mesecih bo na lokaciji začel obratovati hranilnik z močjo sedem megavatov in kapaciteto 14 megavatnih ur.
Minister je izpostavil, da takšni projekti pomembno zmanjšujejo energetsko odvisnost države in povečujejo njeno odpornost v času nestabilnih razmer na globalnih energetskih trgih.
Projekt je sofinanciran z nekaj več kot štirimi milijoni evrov iz evropskega sklada za pravični prehod, namenjenega preobrazbi premogovnih regij. Po ministrovih besedah to dokazuje, da pravični prehod ni zgolj politična zaveza, temveč konkretna preobrazba prostora in izboljšanje življenjskega okolja.
Ob tem je poudaril tudi pomen sodelovanja med državo, lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in evropskimi institucijami, saj bodo prav takšna partnerstva ključna za uspešno uresničevanje zelenega prehoda v prihodnosti.
Štokelj: Projekt je primer uspešne prenove degradiranega prostora
Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj je poudaril, da se na Prapretnem zaključuje razširitev sončne elektrarne, ki bo znova postala največja v Sloveniji. Prva faza, zgrajena leta 2022, je predstavljala pionirski projekt večjega obsega, sedanja nadgradnja pa dodatno utrjuje njen pomen.
Po njegovih besedah je posebnost projekta prav njegova umestitev na degradirano območje, kar predstavlja uspešen primer preobrazbe industrijske dediščine v trajnostno razvojno priložnost. Hkrati gre za prvi slovenski energetski projekt, sofinanciran iz sklada za pravični prehod.
HSE ob podpori države, evropskih institucij in lokalnih skupnosti ostaja pomemben nosilec zelenega prehoda. Štokelj je posebej izpostavil občini Hrastnik in Trbovlje kot primer dobrega sodelovanja in uspešne energetske preobrazbe.

Jug Jerše: Prapretno kot simbol nove razvojne usmeritve regije
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je poudarila, da projekt Prapretno jasno kaže, kako je mogoče degradirana območja preoblikovati v prostore novih priložnosti, čiste energije in trajnostnega razvoja. Evropska unija ob tem podpira tudi krepitev elektroenergetskega omrežja, razvoj polnilne infrastrukture ter spodbujanje samooskrbe in električne mobilnosti.
Po njenem mnenju dogodek na Prapretnem ne pomeni zgolj nove energetske naložbe, temveč simbol širše preobrazbe regij, ki so bile nekoč odvisne od premoga, danes pa postajajo del trajnostno usmerjene prihodnosti.
Župana Hrastnika in Trbovelj, Marko Funkl in Zoran Poznič, sta ob tem izpostavila pomen medobčinskega sodelovanja ter dejstvo, da bo del proizvedene električne energije na voljo tudi lokalni skupnosti po ugodnejši ceni.
Energetska učinkovitost
Črpalna hidroelektrarna Kozjak: z dodatnimi študijami nad dvome krajanov
Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki je že več let umeščena v državni prostorski načrt, je tudi na evropski ravni prepoznana kot strateški elektroenergetski projekt. Vlagatelj se sooča z izrazitim nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, zato skuša odnose izboljšati z dodatnimi raziskavami, ki bi omogočile izvedbo projekta na okolju in prostoru bolj sprejemljiv način.
Marko Lotrič je na temo Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že tretjič organiziral javni sestanek, tokrat v hramu kulture v Selnici ob Dravi. Kot je zapisal v vabilu, je bil namen srečanja odprta razprava in iskanje rešitev, sprejemljivih tudi za prizadete prebivalce. Predsednik Državnega sveta je prepričan, da je pri tej približno 600-milijonski naložbi ključno vzdrževati stalen dialog. Vzpostavitev učinkovite komunikacije pa je – glede na dosedanje izkušnje – vse prej kot enostavna naloga.
Tokrat so prvi k besedi pristopili predstavniki investitorja.
»Zopet poudarjam, za kako strateško pomemben projekt gre. Varna in stabilna oskrba z električno energijo je postala ključno vprašanje sodobne družbe,« je opozoril Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM). »Zavedamo se, da je projekt obsežen in zahteven, zato ga želimo razvijati skupaj z vami – z lokalno skupnostjo.«
Sredstva preusmerjena na spodnjo Sav
Naložbenik si prizadeva razbliniti nakopičene bojazni in zmanjšati okoljske vplive. Varnost akumulacijskega jezera bodo preverili z dodatno, neodvisno študijo. Podjetje Irga že od lanskega leta izvaja geomehanske raziskave in hidrološki monitoring. Opravljenih je bilo 28 vrtin in 12 razkopov terena, analizirana je geološka sestava in podzemna voda na predvidenem območju jezera.
»Nekatera vodna zajetja bodo zagotovo prizadeta, zato moramo zanje zagotoviti nadomestne vire,« je pojasnil Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.

Žičnica namesto tovornjakov
Predstavnica družbe HSE Invest, Janja Skernišak, je predstavila projektno nalogo, v kateri so preučili možnost izgradnje 2,5 kilometra dolge žičnice, namenjene transportu gradbenega materiala na hrib in z njega. Elektroinštitut Milana Vidmarja je medtem prejel naročilo za izvedbo stroškovne študije, ki bo preverila, ali je mogoče daljnovod na območju Kamnice (in nekaterih drugih odsekih) položiti pod zemljo.
Zamisel o kablovodu so podprli tudi v Zavodu za gozdove, kjer poudarjajo, da bi bila na 21-kilometrski trasi zaradi tega potrebna bistveno manjša sečnja dreves, vpliv na okolje pa bi bil občutno manjši. Kot dodaja Igor Kopše, so v zavodu naklonjeni tudi ideji o žičnici.
Po ocenah S. Ritlopa terminski načrt projekta ni ogrožen. Ekipa še vedno sledi časovnici, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. Gradnja bi se začela leto pozneje in trajala približno štiri leta.
»Gre za kompleksen interdisciplinarni projekt, ki je bil uvrščen tudi v desetletni načrt razvoja čezmejnega elektroenergetskega omrežja Evropske unije. S tem je pridobil status ‘strateškega projekta skupnega interesa’, kar odpira možnost pridobivanja evropskih sredstev in poenostavlja postopke v fazi pridobivanja dovoljenj,« je dodal.
Pravno in strokovno usklajevanje
»Na občini smo vzpostavili delovno skupino, v kateri sodelujejo svetniki, strokovnjaki in predstavniki civilnih iniciativ,« je pojasnila Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi. »Skupina bo pomagala občinskemu vodstvu, da bodo odločitve strokovno utemeljene in razumljive.«
Spomnila je, da so maja v Selnici potekali občni zbori, na katerih so občani izrazili nasprotovanje projektu ČHE Kozjak. Županja meni, da je bil tedaj glavni problem pomanjkanje informacij, kar je vzbudilo bojazni in odpor. »Danes imamo več podatkov in vidimo, da razmišljajo tudi o tem, kako bi negativne vplive čim bolj zmanjšali. Še vedno pa ostajamo odprti za dialog.«
Pravno podporo ponuja nekdanja ministrica
V Selnici ob Dravi pričakujejo, da bodo občani in lokalna skupnost upravičeni do ustrezne odškodnine. Od HSE in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo predstavitev alternativnih scenarijev – denimo z manjšim vodnim zajetjem ali z baterijskimi hranilniki, je pojasnil Tadej Gosak iz delovne skupine. V DEM pa vztrajajo, da ne obstaja alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema.
Predstavnik civilne iniciative Beno Masten je opozoril, da še vedno čakajo odgovore na več javno zastavljenih vprašanj – med drugim, zakaj DEM zanika obstoj devetih alternativnih lokacij elektrarne v Dravski dolini, čeprav je to navedeno na njihovi spletni strani.
Njihova pravna svetovalka, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, zahteva ponovitev postopka priprave državnega prostorskega načrta. Če do tega ne bo prišlo, bo civilna iniciativa vložila zahtevo za ustavnopravno presojo.
-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
GRADNJA2 meseca nazajV Brdih postavili začasni montažni most
-
Arhitektura1 mesec nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija1 mesec nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”

