Energetska učinkovitost

Ogromna vrsta za samooskrbno sončno elektrarno – nanjo čaka kar deset tisoč Slovencev

Objavljeno

3 leta nazaj

dne

26/06/2022

Avtor

Aljoša Selan

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev.

A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.

Povpraševanje po subvencijah za male sončne elektrarne je rekordno, kar se sklada tudi z državno strategijo. Eko sklad je lani ugodil 5.290 vlogam za dodelitev nepovratnih sredstev, letos pa: “Na zadnji javni poziv za nepovratne finančne vzpodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo, ki je bil objavljen 17. 12. 2021 in zaključen dne 4. 3. 2022, je Eko sklad prejel več kot 9.800 vlog, ki se bodo predvidoma obdelovale še v naslednjem letu. Glede na kadrovsko podhranjenost vloge na tem javnem pozivu obravnavata namreč le dva zaposlena,” odgovarjajo, na mizah obeh zaposlenih sicer ostaja še 900 nerešenih vlog iz lanskega razpisa.

Na zadnji javni poziv za nepovratne finančne vzpodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo, ki je bil objavljen 17. 12. 2021 in zaključen dne 4. 3. 2022, je Eko sklad prejel več kot 9.800 vlog, ki se bodo predvidoma obdelovale še v naslednjem letu. Glede na kadrovsko podhranjenost vloge na tem javnem pozivu obravnavata namreč le dva zaposlena,

“Kot kaže, država ni bila pripravljena na takšno povečanje zahtevkov oz. povpraševanja po subvencijah v sončne elektrarne, saj je dokaj hitro po objavi letošnjega razpisa za subvencije sredstev že zmanjkalo. Eko sklad je na ta problem opozarjal, vendar njegov program potrjuje Vlada, tako da objektivna odgovornost leži na Vladi, ki je letošnji program potrdila,” je jasen dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus. Eko sklad je hkrati najavil, da novega razpisa ne bo.

Breme deljenja subvencij bo prevzel Borzen

Administrativno se tudi zaradi prenove zakonodaje finančne podpore selijo k operaterju trga z elektrik, družbi Borzen, kjer še niso pripravili razpisov in programov. Ti bodo namenjeni zgolj podporam po novi Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ”kjer pa je toliko neznank, da se noben ne odloča za vstop v novo shemo,” dodaja Tkalec.

Trenutno ni jasne slike niti glede tega, kdaj bodo objavili nov razpis, niti ni jasno, v kolikšni meri se bo spremenil finančni račun ali izkupiček potencialne investicije, neznanka je tudi obračunsko obdobje za sistem neto meritev električne energije. Konkretnih odgovorov ni ne na Borzenu ne na Ministrstvu za infrastrukturo. ”Torej nam ostane čakanje, to pa pomeni delni zastoj pri novih investicijah,” zaključi Tkalec.

Bojazni, da bi zmanjkalo denarja sicer ni, oziroma kot je na 8. Slovenski fotovoltaični konferenci izpostavila mag. Tina Sršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo: ”Od prvega januarja 2023 sistem neto meritev ukinjamo, zato smo za končne odjemalce pripravili nekatere druge koristi, denimo možnost naložbene pomoči delna ali popolna oprostitev prispevka za obnovljive vire energije(OVE) in prispevka za učinkovito rabo energije. Še naprej ostajajo na voljo sredstva v okviru podporne sheme Agencije za energijo in kohezijskih sredstev, na to prihajajo še sredstva načrta za okrevanje in odpornost ter tudi sklada za pravičen prehod.”

V študiji ‘Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050’, ki ga vodi Inštitut Jožef Stefan, ugotavljajo, da je ocenjen tehnični potencial za pridobivanje solarne električne energije skoraj dvakratnik sedanje celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Stroški so trenutno med 70 in 170 evrov/MWh za leto 2020 in padejo na 40-105 evrov/MWh do leta 2050.

Težave tudi na omrežju

Poleg administrativnih težav in pomanjkanja sredstev bo v prihodnjih letih še večja težava pomanjkljivo električno omrežje, ki že zdaj težko premaguje vse napetostne obremenitve. Ob malih sončnih elektrarnah doživljamo predvsem razmah toplotnih črpalk, tudi električnih polnilnic, proizvodnja električne energije postaja razpršena. Ko je Slovenija načrtovala in gradila svoja omrežja, takšnih zahtev še ni bilo, tudi drugod po svetu se ukvarjajo s podobnimi izzivi.

Zaradi tehničnih pravil, ki so precej konzervativno spisana, prihaja do problema, da ni možno priključevati sončnih elektrarn na določenih območjih, predvsem v ruralnem okolju, kjer so manjše transformatorske postaje in tudi večje oddaljenosti od njih. Omrežje je zagotovo potrebno nadgradnje, v določeni meri se to izvaja, vendar prepočasi. ”V zadnjem času že prihaja do situacij, kjer zaradi prevelike zasedenosti omrežja ne moremo več izdati pozitivnega soglasja za priključitev. V letu 2022 smo tako do konca maja zavrnili 23 vlog, v letu 2021 vlog še nismo zavračali,” pojasnjuje mag. Renata Križnar z Elektra Gorenjske. Razlogi za zavrnitev so v neustreznih napetostnih razmerah v omrežju in omejenih investicijskih sredstvih za izvajanje ojačitev omrežja. ”Če ob ugotavljanju možnosti priključitve ugotovimo, da bi priklop elektrarne poslabšal napetostne razmere do te mere, da ostali uporabniki ne bi več imeli napetostnih razmer znotraj dovoljenih omejitev, se soglasje za priključitev zavrne.”

Interventni zakon poglobil težave elektroenergetskih podjetij

Prav segmenta proizvodnje električne energije in distribucije končnim uporabnikom trenutno predstavljata največji izziv, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov kot alternativo za obstoječo proizvodnjo. Del proizvodnje se seli na distribucijsko omrežje, ki pa je bilo v preteklosti grajeno izključno za potrebe odjema električne energije in ga je potrebno primerno nadgraditi za proizvodnjo električne energije iz distribuiranih virov. Vseh elektrarn v danih razmerah tako ne bo mogoče priključiti, ker nizkonapetostno omrežje potrebuje bistvene ojačitve, ”za kar pa so potrebna finančna sredstva. Finančnih sredstev pa v letu 2022 ni niti za ostale nujne investicije zaradi sprejetja interventnega zakona, ki je Elektru Gorenjska povzročil velik izpad prihodkov iz naslova omrežnine, kar pa se odraža v znižanju investicijskega plana za devet milijonov evrov,” pojasnjuje Križnarjeva. Denarja trenutno ni niti za vsa redna vzdrževalna dela.

*Glede na to da so se cene električne energije v zadnjih mesecih že zvišale, pričakovati pa je nadaljnje višanje, bo ekonomika lastne sončne elektrarne še bolj ugodna*.

Sončna elektrarna se splača tudi brez subvencije

Glede na izbrano vrsto financiranja znaša strošek za postavitev 11-kilovatne sončne elektrarne med 12.825 in 13.500 evrov brez upoštevane subvencije. Ob upoštevanju trenutne povprečne cene elektrike za gospodinjske odjemalce se je glede na stanje pred energetsko krizo povračilna doba investicije v lastno sončno elektrarno skrajšala od enega do dveh let. V primeru investicije v 11-kilovatno sončno elektrarno se je tako povračilna doba v povprečju zmanjšala iz devet na sedem in pol let. ”Za investitorje smo razvili lastne vire financiranja njihovih naložb: takojšne plačilo v celoti, sedemletno brezobrestno odplačevanje ali 15-letno kreditiranje – vse se ureja neposredno z našim podjetjem. Glede na to da so se cene električne energije v zadnjih mesecih že zvišale, pričakovati pa je nadaljnje višanje, bo ekonomika lastne sončne elektrarne še bolj ugodna in se bo vložek še hitreje povrnil,” pravijo pri GEN-i, kjer letos beležijo dvakratno povečanje naročil v primerjavi z lanskim letom.

Vir: Miha Kranjc

Naslednja objava

Pilotni projekt: vroči kompost za ogrevanje

Ne prezrite

Združno do prve slovenske geotermalne elektrarne

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga

Objavljeno

4 meseci nazaj

dne

23/01/2025

Avtor

Aljoša Selan

Proizvodnja električne energije iz sonca je v Evropski uniji lani prvič presegla proizvodnjo iz premoga, delež elektrike iz obnovljivih virov pa je bil že skoraj polovičen.

Poročilo o električni energiji v Evropi je pripravila podnebna analitska organizacija Ember. Kot piše v dokumentu, je sonce lani ostalo najhitreje rastoč vir energije v Evropski uniji. Soncu je sledil veter, vetru pa jedrski vir in plin.

Na račun močne rasti energije iz sonca in vetra je delež obnovljive energije na stari celini porasel na 47 odstotkov. Leta 2019 je bil denimo pri 34 odstotkih. Delež energije iz fosilnih goriv je na drugi strani v tem obdobju nazadoval z 39 na 29 odstotkov.

Proizvodnja energije iz plina je v letu 2024 nazadovala že peto leto zapored, delež elektrike iz fosilnih goriv pa je bil po podatkih Emberja lani najnižji doslej.

“Evropski zeleni dogovor je prinesel globoko in hitro preobrazbo elektroenergetskega sektorja Unije,” so poudarili v organizaciji. “Vzpon proizvodnje energije iz sonca in vetra je glavni razlog za upadanje proizvodnje iz fosilnih goriv,” so podčrtali.

“To je velik mejnik. Premog je najstarejši način za proizvodnjo energije, a obenem tudi najbolj umazan. Sončna energija je vzhajajoča zvezda,” je za Guardian dejala soavtorica poročila Beatrice Petrovich.

Sončna energija napreduje v vseh državah članicah

Njihovi izračuni kažejo, da bi EU brez vzpostavljenih dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz sonca in vetra od leta 2019 uvozil dodatnih 92 milijard kubičnih metrov plina in 55 milijonov ton črnega premoga, kar bi stalo 59 milijard evrov.

Po mnenju Emberja so tovrstni trendi razširjeni po vsej Evropi; sončna energija napreduje v vseh državah EU-ja. Več kot polovica jih je bodisi že ukinila premog, fosilno gorivo, ki najbolj onesnažuje okolje, ali pa je njegov delež zmanjšala na manj kot pet odstotkov svoje mešanice energetskih virov.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici že 1000 podpisov

Objavljeno

5 mesecev nazaj

dne

12/12/2024

Avtor

Aljoša Selan

Civilna iniciativa Snežnik, v katero so se zaradi nasprotovanja postavitvi sedmih vetrnic na planoti vzhodno od Ilirske Bistrice povezali krajani, je zbrala 1000 podpisov, ki jih namerava posredovati pristojnemu ministrstvu. Skrbi jih tudi za pitno vodo.

Civilna iniciativa Snežnik, ki je sredi novembra nastala z namenom, da na hribih Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica ne zrastejo vetrnice, je do tega tedna zbrala 1000 podpisov, kot stranka v postopku pa sočasno zbirajo tudi 500 podpisanih pristopnih izjav k civilni iniciativi. Tega cilja sicer še niso dosegli, je pojasnil član iniciative Egon Zevnik.

Prav tako v civilni iniciativi do konca leta zbirajo pripombe in pobude glede državnega prostorskega načrta za omenjeno območje, 30. decembra pa bodo vse zbrano predali ministrstvu za naravne vire in prostor, ki vodi postopek postavitve vetrnih elektrarn.

Krajani se bojijo za naravno okolje in vodo

Kot so že oktobra na javni predstavitvi projekta povedali občani, številni projektu nasprotujejo, ker se bojijo, kako bodo vetrnice vplivale na počutje in zdravje ljudi, bojijo pa se tudi za naravno okolje. Naravovarstveniki so ob tem spomnili, da je velik del območja prostorskega načrta zaščiten v okviru Nature 2000, velik del zavzema tudi Unescovo biosferno območje.

Zevnik je poudaril tudi problematiko pitne vode. Polje vetrnih elektrarn je namreč načrtovano v neposrednem vodozbirnem zaledju virov pitne vode v občini. Kot so oktobra poročale Primorske novice, je kraški izvir Bistrice največje vodno zajetje v občini, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje približno 10.000 ljudi iz domače in sosednjih občin. Vetrnice bi stale v neposrednem vodozbirnem zaledju kraškega izvira Podstenjšek, ki s pitno vodo oskrbuje približno 400 ljudi.

Številni se bojijo tudi hrupa, zaradi česar menijo, da bi morala država najprej določiti mejne vrednosti nizkofrekvenčnega hrupa in šele nato načrtovati gradnjo naprav, ki takšne zvoke povzročajo.

*Vizualizacija načrta vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici. Foto: Občina Ilirska Bistrica*

Vetrnicam nasprotuje tudi župan

Pobudi sicer nasprotuje tudi župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič. Kot je po oktobrski predstavitvi povedal, ima škarje in platno v rokah ministrstvo za naravne vire in prostor. “Mislim pa, da so danes dobili jasno sporočilo, kakšna je volja občank in občanov Ilirske Bistrice, ki projekt umeščanja vetrnih elektrarn ostro zavračajo in si ne želijo takega razvoja, ki bi definiral ta prostor kot tretjerazreden degradiran prostor za vse generacije naprej,” je dejal.

Predvidene vetrne elektrarne bi bile sicer postavljene najmanj 1400 metrov od najbližjega naselja. Te naj bi v premer merile 115 do 180 metrov, v višino pa bi večinoma merile med 100 in 175 metri. Vsaka vetrnica bi imela inštalirano moč sedem megavatom, celotno polje torej 63 megavatov.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov

Objavljeno

7 mesecev nazaj

dne

21/10/2024

Avtor

Žane Kurent

Raziskava Barometer zdravih stavb (prej Barometer zdravih domov – HHB) že od leta 2015 spremlja stanje evropskih domov. Letošnja različica raziskave, ki jo je izvedel BPIE (Buildings Performance Institute Europe), v primerjavi s prejšnjimi zajema vse glavne vrste stavb, in sicer od domov do šol in bolnišnic. Omenjena raziskava zagotavlja pomemben vpogled v stavbe in zdravje njihovih uporabnikov ter razkriva, kako bi lahko z upoštevanjem določenih smernic s prenovo javnih stavb dosegli 11,5-odstotno donosnost naložb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje.

Evropska unija na področju energije in prenove ni na pravi poti doseganja zastavljenih podnebnih ciljev do leta 2050. Kot kaže raziskava, velja podobno tudi pri izboljšanju zdravja stavbnega fonda. Poročilo HBB za rešitev perečega izziva ne uvaja le okvirja za sledenje zdravim in trajnostnim zgradbam v Evropi, temveč ponuja tudi nabor političnih priporočil za skupno uskladitev prizadevanj za zdrave stavbe s cilji razogljičenja do leta 2050, kot izhaja iz Pariškega sporazuma. Podnebne politike morajo na prvo mesto postaviti ljudi, kar je tudi okvir teh priporočil.

Prenovo stavb je treba povečati za 1400 %

Podatki kažejo, da je zadeva nadvse pereča. Za doseg podnebnih ciljev EU je treba prenovo stavb povečati za 1400 % (z 0,2 % na 3 %).[1] Leta 2020 so bile emisije CO2 za 18 % višje, kot predvideva doseganje podnebnih ciljev EU.[2] Ob tem vsak četrti Evropejcev prebiva v stavbah, kjer je kakovost zraka v zaprtih prostorih pod nacionalnimi standardi, več kot 30 milijonov državljanov pa je prizadetih zaradi pretemnih stanovanj, kar lahko negativno vpliva tako na duševno kot tudi fizično zdravje.

Prenova pa bi prispevala tudi k precejšnjim dobičkom. Stroške obnove vseh neučinkovitih stanovanjskih fondov v EU bi bilo mogoče povrniti v samo dveh letih, prav tako bi lahko prihranili 194 milijard EUR v enakovrednih družbenih dobrinah – torej manj bolniških odsotnosti, večja uspešnost pri delu in v šolah.[3] Z izpolnjevanjem standardov energetske učinkovitosti EU bi lahko prihranili 44 % končne energije, porabljene za ogrevanje prostorov.[4] Prav tako bi prenova bolnišnic prispevala k 21-odstotnemu znižanju zdravstvenih stroškov, 19-odstotnemu znižanju umrljivosti in 20-odstotnemu zmanjšanju fluktuacije zaposlenih.[5]

Ukrepanje je potrebno tako na nacionalni kot evropski ravni

V tem kontekstu se Barometer zdravih stavb (HBB) za leto 2024 začenja z jasnim sporočilom: potrebno je ukrepanje tako na evropski kot nacionalni ravni, s čimer bi zagotovili zdrave domove, delovna mesta, šole in bolnišnice. Letošnje poročilo tako razkriva potrebo po pomembnih ukrepih za zagotavljanje zdravih stavb in pojasnjuje pot, ki jo je treba ubrati, vključno z opredelitvijo in okvirjem za zdrave, trajnostne in odporne stavbe.

»Zdrave in cenovno dostopne stavbe bi morale biti edina vrsta stavb, v katerih ljudje živijo, se učijo, delajo, igrajo ali okrevajo. Zagotavljanje dostopa do zdravih in cenovno dostopnih zgradb vsem Evropejcem bi moralo biti prednostna naloga oblikovalcev evropskih politik. Upamo, da bo to poročilo služilo kot navdih in konkretno orodje za oblikovalce politik, saj v njem lahko najdejo specifična priporočila in konkretne primere,« pravi Fleming Voetmann, podpredsednik za zunanje odnose in trajnost pri skupini VELUX.

Zdrave stavbe prav tako prispevajo h gospodarstvu in podnebju, saj študije primerov, prikazane v poročilu, kažejo 11,5-odstotno donosnost naložbe v prenovo javnih stavb in 30-odstotno zmanjšanje vpliva na podnebje. Poleg tega bi lahko bolj zdrava delovna mesta vodila do dodatnih 40 milijard EUR bruto dodane vrednosti evropskemu gospodarstvu na leto za vsak odstotni napredek v uspešnosti zaposlenih.

Predstavitev priporočil za zdrave stavbe: 5 področij

Za usmerjanje oblikovalcev evropskih politik o tem, kaj naredi stavbo zdravo, trajnostno in odporno, HBB vzpostavlja pomemben nov okvir, ki temelji na zanesljivih znanstvenih raziskavah in je prikazan v 12 študijah primerov iz vse Evrope. Okvir temelji na petih med seboj povezanih področjih za zdrave stavbe, z naslednjimi značilnostmi in cilji:

1) Izboljšati duševno in telesno zdravje.

2) Zasnovane so za človekove potrebe.

3) Trajnostno zgrajene in upravljane.

4) Odporne in prilagodljive.

5) Opolnomočenje ljudi.

Vsako področje je sestavljeno iz nabora kazalnikov za celosten vpogled in lažjo integracijo med procesom načrtovanja in gradnje stavb, kar deležnike vodi k doseganju resnično zdravih, trajnostnih in odpornih stavb.

[1] BPIE, ‘How to design fair and effective minimum energy performance standards’
[2] BPIE, ‘EU Buildings Climate Tracker 2nd Edition: A call for faster and bolder action’, BPIE, 2023
[3] J. Palacios, P. Eichholtz, and N. Kok, ‘Moving to productivity: The benefits of healthy buildings’, PLOS ONE, vol. 15, no. 8, p. e0236029, Aug. 2020
[4] BPIE, ‘How to stay warm and save energy’, 2023
[5] BPIE, ‘Building 4 People: Quantifying the benefits of energy renovation investments in schools, offices and hospitals’, 2018

Nadaljuj z branjem