Čas za prilagoditev objektov v javni rabi se izteče 11. decembra 2025, nato bodo za lastnike in upravljavce, ki dostopnosti ne bodo zagotovili, predvidene finančne sankcije. Urbanistični inštitut Republike Slovenije zato z raziskovalnim delom in projekti na področju univerzalne dostopnosti ter ocenami dostopnosti objektov ozavešča in spodbuja enakopravno rabo grajenega prostora za vse.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) določa, da morajo biti vsi objekti v javni rabi do 11. decembra 2025 dostopni vsem. Po tem datumu bodo lahko inšpekcijske službe v roku dveh let po izteku roka tudi kaznovale lastnike objektov, ki dostopnosti ne bodo zagotovili. Kazni niso zanemarljive – podjetja lahko doleti globa v višini od 2.500 do 40.000 evrov, odgovorne osebe pa dodatna globa od 250 do 2.500 evrov. Na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije že vrsto let izvajajo ocene dostopnosti objektov po trenutno veljavni slovenski zakonodaji, medtem ko razvijajo tudi nov sistem samopopisa, s katerim bodo lahko lastniki in upravljavci objektov preverili, kako dostopen je njihov objekt.

Urbanistični inštitut že več let opozarja, da je fizična dostopnost prostorov eden ključnih pogojev za enakopravno vključevanje vseh ljudi v družbo. Z dvema aktualnima projektoma – Vseslovensko akcijo ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, ki jo izvajajo v sodelovanju z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), in vzpostavitvijo Nacionalne svetovalne in informacijske točke za dostopnost – želijo strokovnjaki na inštitutu spodbuditi lastnike, upravljavce, arhitekte in uporabnike javnih objektov, da dostopnost postane samoumevna, ne pa izjema.

Vseslovenska akcija ozaveščanja

Prvi od aktualnih projektov, Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, spodbuja enakovredno vključevanje oseb z različnimi oblikami invalidnosti v družbo in ozavešča o pomenu univerzalne dostopnosti. »Inštitut v okviru projekta izvaja strokovne ocene dostopnosti objektov v javni rabi, da bi ugotovili, kakšno je stanje v Sloveniji. Terenski popisi objektov so namenjeni seznanitvi lastnikov, upravnikov ter najemnikov, saj pridobijo oceno dostopnosti in informacije za odpravo ovir, ki jih morajo skladno z roki zakona ZIMI in zahtevami o univerzalni graditvi odpraviti do konca tega leta,« pojasnjuje arhitektka Nina Goršič z Urbanističnega inštituta.

Ugotovitve in analize s terenskih pregledov dostopnosti so javno dostopne na spletnem mestu Evropske kartice za invalide (invalidska-kartica.si). »Število ponudnikov na tem spletnem mestu se povečuje – trenutno jih je okoli 700, od kulturnih ustanov in turističnih objektov do trgovin in bazenov. Za nekatere izvedemo tudi analizo dostopnosti in objavimo podatke o tem, ali je, na primer, dostopen bazen, hotelska soba ali kulturni objekt,« razlaga Nina Goršič. “V popise objektov vključujemo tudi gibalno ovirane, slepe in gluhe osebe, saj se nam zdi zelo pomembno, da sodelujejo z nami na terenu in nam pokažejo, kako se gibljejo po prostoru.«

Ocenjevanje dostopnosti Urbanističnega inštituta poteka po enotni metodologiji, analize stanja dostopnosti objektov pa lahko uporabniki pregledajo tudi na portalu dostopnost.si, kjer so zbrani rezultati več kot dvajsetletnega popisa. Kot poudarjajo na Urbanističnem inštitutu, morajo biti objekti dostopni tako za samostojno gibanje kot tudi za samostojno uporabo storitev in komunikacijo. To vključuje dostopna parkirišča, prehode brez ovir, primerne vhode in dvigala, sanitarije ter jasne označbe in smerokaze. Dostop mora biti zagotovljen za vse – gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter druge skupine oseb z oviranostmi.

Nacionalna svetovalna in informacijska točka

Drugi projekt, ki ga od leta 2024 vodi Urbanistični inštitut, je Nacionalna svetovalna in informacijska točka za dostopnost. Točka je namenjena vsem, arhitektom, lastnikom, upraviteljem in najemnikom objektov v javni rabi, ki potrebujejo strokovno podporo pri urejanju dostopnosti. »Na točki nudimo strokovno svetovanje glede vprašanj o univerzalni dostopnosti za invalide ter o prilagoditvah v objektih,« pojasnjuje Brina Meze-Petrić z inštituta. Kot dodaja, izvajajo tudi terenska svetovanja, pripravljajo nov priročnik o dostopnosti in pomagajo pri razumevanju zakonodaje, ki je za številne še vedno nejasna.

Skladno z zakonskimi določili bo po 11. decembru 2025 dostopnost objektov v javni rabi postala predmet rednega nadzora in inšpekcijskih ukrepov. Analiza samopopisov, ki jo bo opravil Urbanistični inštitut po prejetju rezultatov, bo tista, ki bo dala jasnejšo sliko o dejanskem stanju dostopnosti v Sloveniji. Do datuma izteka roka pa bo Urbanistični inštitut še naprej izobraževal in ozaveščal lastnike, opravljal ocene objektov v javni rabi v Sloveniji ter pokazal, kje so potrebne najnujnejše prilagoditve, da bodo prostori omogočali enakopravno uporabo vsem.

Na severozahodnem robu Ljubljane bo v prihodnjih letih zraslo novo mestno središče z več tisoč stanovanji, parkom, šolami in zdravstvenim kompleksom. Ljubljana se širi – in to v največjem obsegu v svoji zgodovini.

Ljubljana načrtuje novo urbano območje

Župan Zoran Janković je razkril, da bo največja prostorska širitev prestolnice potekala v območju Stanežic ob Celovški cesti, kjer Mestna občina Ljubljana načrtuje povsem novo mestno četrt.

»Tja bomo preselili podjetji LPP in LPT, kjer bo zgrajena nova prometna in komunalna infrastruktura. Na mestu sedanjega LPP pa bo nastal tretji največji mestni park,« je pojasnil Janković.

Novo »mesto v mestu«

Po besedah župana bo v Stanežičah zgrajenih okoli 7.000 stanovanj, kar pomeni novo urbano središče za približno deset tisoč prebivalcev. Ob stanovanjskih objektih bodo predvidene tudi osnovne šole, zdravstveni center, športna igrišča ter obsežen parkovni sistem, ki bo povezal severni del Ljubljane z obstoječo urbano strukturo.
»Gre za popolnoma novo mestno območje z vsemi javnimi funkcijami – šolami, vrtci, parkom in prometno infrastrukturo. Tam se bo oblikovalo novo središče življenja,« poudarja Janković.

Preselitev LPP in LPT odpira prostor za nov mestni park

Trenutni sedež Ljubljanskega potniškega prometa na Celovški cesti 160 bo v prihodnjih letih preurejen v obsežen mestni park.

Podjetji LPP in Ljubljanska parkirišča in tržnice se bosta preselili proti Stanežičam, kjer bo zgrajena sodobna logistično-prometna infrastruktura.

Na območju današnjega LPP bo urejen tretji največji park v mestu – takoj za Tivolijem in parkom Špica. Ob njem bodo zrasli novi stanovanjski bloki ter spremljajoči javni program, med drugim šole in zdravstvene ustanove.

Kanal C0 – infrastrukturni pogoj za razvoj

Ključno za izvedbo načrtovane širitve je dokončanje kanala C0, ki omogoča odvajanje odpadnih voda iz severnega in vzhodnega dela Ljubljane. Kanal, dolg 12,1 kilometra, povezuje črpališča Mala vas, Tomačevo, Jarše, Ježico in Sneberje ter poteka od vzhodne obvoznice do čistilne naprave Brod.

»Širitev nismo mogli začeti, dokler ni bil zgrajen kanal C0. Ko bo projekt dokončan, bo omogočil razvoj novega mestnega območja,« je pojasnil župan.

Možnosti nadaljnje rasti mesta

Glavni razvojni potencial Ljubljane se trenutno osredotoča na Stanežice. Drugod večjih prostorskih rezerv ni. Barje ostaja zavarovano območje Natura 2000, kjer gradnja ni dovoljena, Kleče so del vodovarstvenega območja, Sostro se razvija postopno z manjšimi naselji, Ježica in Šmartno pod Šmarno goro pa omogočata zgolj zmerno rast ob glavnih prometnih poteh.

Mestna občina hkrati načrtuje tudi postopno preobrazbo območja BTC v zeleno poslovno-stanovanjsko središče.

Novo poglavje urbane preobrazbe

Z načrtovanim projektom v Stanežičah Ljubljana vstopa v novo razvojno obdobje. Cilj je ustvariti sodobno, trajnostno zasnovano sosesko, ki bo odgovorila na stanovanjske potrebe prestolnice in hkrati spoštovala naravne danosti prostora.

Čeprav časovnica izvedbe še ni dokončno določena, na Mestni občini Ljubljana poudarjajo, da se bo projekt začel takoj po zaključku gradnje kanala C0.

Upravna enota Ljubljana je izdala gradbeno dovoljenje za zadnji odsek kanalizacijskega kanala C0, enega najbolj spornih infrastrukturnih projektov v prestolnici. Nasprotniki gradnje, ki so v preteklosti že večkrat uporabili različna pravna sredstva za njegovo zaustavitev, so že napovedali pritožbo na ministrstvo za naravne vire in prostor.

Zadnji odsek po več kot dveh letih postopkov

Mestna občina Ljubljana je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za zadnji, približno 120 metrov dolg odsek kanala, vložila maja 2023. Po več kot dveh letih in treh mesecih je Upravna enota Ljubljana 16. septembra dovoljenje izdala. Gre za osmo gradbeno dovoljenje, saj je občina v preteklih letih že pridobila sedem dovoljenj in zgradila preostanek kanala, ki bo ob dokončanju dolg 12 kilometrov.

Kanal C0 je od vsega začetka predmet burnih razprav, ker poteka čez vodovarstveno območje. Namenjen je odvajanju odpadnih voda iz severnega dela Ljubljane ter občin Vodice in Medvode proti centralni čistilni napravi v Zalogu.

Kritike postopka izdaje dovoljenja

Odziva Mestne občine Ljubljana na izdano dovoljenje ni bilo mogoče pridobiti. Odvetnik Klemen Golob, ki v postopku zastopa del lastnikov zemljišč, nasprotujočih projektu, je odločitev označil kot pričakovano, vendar po njegovem mnenju »nepravilno in nezakonito«.

Po njegovih besedah je upravna enota »pred izdajo gradbenega dovoljenja opustila temeljna procesna dejanja, namenjena varovanju pravice strank do izjave o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev«. Dodal je še: »Vsakemu povprečno razumnemu človeku je jasno, da kanalizacija nad virom čiste pitne vode nima kaj iskati.«

Iz dovoljenja je razvidno, da gre za tehnično zahtevno gradnjo. Začetek del je sicer mogoč šele po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da zoper njega ni več mogoča pritožba, pravnomočno pa postane, ko ga ni več mogoče izpodbijati niti v upravnem sporu. V dokumentu je dodatno zapisano, da lahko investitor začne gradnjo že po dokončnosti dovoljenja – a na lastno odgovornost.

Napovedana pritožba in tožba

Golob je napovedal pritožbo na ministrstvo za naravne vire in prostor, kar bo začasno zadržalo izvršitev gradbenega dovoljenja. Poleg tega pripravlja tudi tožbo na podlagi zakona o varstvu okolja, ki zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja in pravno varstvo te pravice. Zakon omogoča, da fizične osebe, nevladne organizacije ali civilne iniciative zahtevajo sodno prepoved izvedbe načrtovanega posega, kadar obstaja velika verjetnost čezmerne obremenitve okolja ali neposredna nevarnost za zdravje ljudi.

Del širšega občinskega projekta

Z izgradnjo zadnjega, 120 metrov dolgega odseka bi občina sklenila kanal C0 v skupni dolžini 12,1 kilometra. Projekt je del obsežnega občinskega načrta odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki vključuje tudi nadgradnjo centralne čistilne naprave v Zalogu ter izgradnjo fekalne kanalizacije na 39 območjih Ljubljane. Za celoten projekt so tri občine pridobile evropska kohezijska sredstva.