Slovenija se bo v okviru Milanskega tedna oblikovanja med 7. in 13. aprilom predstavila s projektom Material Bar.

Po besedah Katarine Dekleva, članice kuratorske skupine, ki je projekt zasnovala, je Material Bar zasnovan kot točka, ki povezuje izbrane slovenske ustvarjalce, pri čemer v ospredju ne bodo njihovi izdelki ampak ustvarjalni procesi.

Direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Maja Vardjan je na današnji novinarski konferenci v MAO povedala, da je Milanski teden oblikovanja najprestižnejša svetovna predstavitev oblikovanja ter da se mesto v tem času spremeni v svetovni epicenter oblikovanja s številnimi razstavami, dogodki, simpoziji in performansi.

Projekt Material Bar bo predstavljen v okviru platforme Alcova, ki je bila ustanovljena z namenom predstavljanja eksperimentalnih projektov na sicer opuščenih lokacijah, ki jih oživijo za namen predstavitve oblikovanja. Slovenski projekt bo tako predstavljen v podeželski vili Bagatti Valsecchi, zgrajeni na prelomu 18. in 19. stoletja, v mestu Varedo.

Projekt Material Bar je nastal v produkciji Centra za kreativnost (CzK) pri MAO. Po besedah vodje CzK Anje Zorko je bil izbran na javnem pozivu. Pri tem so, kot je povedala, iskali predloge, ki bi odražali nenehno spreminjajočo se dinamično naravo oblikovalskih praks ter spreminjajoče se razmere v oblikovanju. Želeli so predloge, ki bi izhajali iz specifik lokalnega konteksta in obenem zrcalili aktualno mednarodno dogajanje na področju oblikovanja. Projekt Material Bar je strokovna komisija izbrala soglasno.

Kot je povedal član strokovne komisije Luka Stepan, jih je pri izboru vodila želja, da omogočijo čim bolj učinkovito promocijo izbranih slovenskih ustvarjalcev v Milanu ter da jim omogočijo tako povezovanje s strokovno javnostjo kot tudi sklepanje poslovnih in ustvarjalnih vezi.

V projektu Material Bar so prepoznali inovativen in svež pristop predstavitve. Slednja je po njegovem mnenju izjemno pomembna v poplavi izdelkov, ki se predstavljajo na Milanskem tednu oblikovanja. Izbrani projekt po njegovih besedah dodaja neko noto, za katero upajo, da bo preglasila množico. Kot posebnost projekta je omenil, da se ta ne osredotoča na rezultat kreativnega procesa, temveč da bodo v Milanu prisotni tudi slovenski ustvarjalci, ki bodo predstavili dele svojih ustvarjalnih procesov.

Projekt Material Bar je zasnovala kuratorska skupina v sestavi Katarina Dekleva, Rok Oblak in Bor Pungerčič, ki tudi sami delujejo na področju oblikovanja in arhitekture. Vanj so vključili 11 razstavljavcev. To so Anselma, From Gaja, Gin Brin, Gobnjak, Hiša Mandrova, Pečeno pohištvo, Pjorkkala, Prostorož, Nika Ravnik, Salto Dionys in Miha Šajina..

Stanovanjski sklad RS in Mestna občina Novo mesto sta včeraj v novomeškem Podbrezniku odprla sosesko s 186 novimi neprofitnimi stanovanji. Te bo novomeški stanovanjski sklad oddal v neprofitni najem, za kar je en razpis že objavil, še enega pa bo po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija objavil v roku enega meseca.

Nova stanovanjska soseska se razteza na 17.600 kvadratnih metrih, kjer je zraslo pet novih stanovanjskih blokov. V njih je 186 stanovanj v velikosti od 38 do 88 kvadratnih metrov, od česar so 103 stanovanja od republiškega sklada, preostala pa od občine. Pod bloki sta zgrajeni dve podzemni garaži s 100 parkirnimi mesti, še 68 parkirnih mest je urejenih na površju.

Z načrtovanjem projekta sta sklad in občina začela leta 2019, ko sta zamenjala nekatera zemljišča v Podbrezniku in na lokaciji Brod Drage. V letih 2021 in 2022 sta izvedla javno naročilo, gradnja je stekla leta 2023 in bila zaključena konec lanskega leta. Urejanje celotne stanovanjske soseske v Podbrezniku pa je staro še skoraj desetletje.

No, oba podatka pa očitno nista ovirala predsednika vlade Roberta Goloba, ki se je v predvolilnem slogu prav tako udeležil odprtja soseske, pri tem pa vse zasluge za njen nastanek pripisal kar svoji vladi. “Namenu predajamo objekt, ki je plod delovanja te vlade. Gradnja se je se je začela pred dvema letoma in se zaključuje znotraj enega mandata,” je dejal. Pohvalil se je še, da bo vlada v prihodnjih 10 letih za gradnjo neprofitnih stanovanj vsako leto namenila 100 milijonov evrov, s čimer naj bi letno zgradili 2000 stanovanj.

S stanovanji bo sicer upravljal Javni stanovanjski sklad Mestne občine Novo mesto. Razpis za prvih 83 stanovanj je občinski sklad že objavil, drugi razpis naj bi bil po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija objavljen v roku enega meseca. “Pri tem bo veljalo, da se lahko na razpis za stanovanja v lasti občine prijavijo samo občani Novega mesta, medtem ko pri najemu stanovanj stanovanjskega sklada te omejitve ne bo,” je dejal za medije. Stanovanja bodo sicer namenjena predvsem tistim z najnižjimi dohodki, ki bodo dobili največ točk na razpisu, najemnina pa bo okoli 6 evrov na kvadratni meter.

Po Macedonijevih besedah s tem gradnja v Podbrezniku še ni zaključena. Med drugim republiški stanovanjski sklad tam načrtuje še 45 stanovanj, občina pa gradnjo otroškega vrtca. V okolici bodo na voljo tudi zemljišča za vrstne hiše in individualno gradnjo za zasebne investitorje. Gradnja stanovanj je načrtovana tudi na lokaciji Brod Drage.

Nepremičninska družba Colliers Slovenija je izdala poročilo slovenskega trga nepremičnin, v katerem poudarja odpornost in stabilno rast kljub gospodarskim in geopolitičnim izzivom. Slovensko gospodarstvo se je v letu 2024 soočilo z upočasnitvijo rasti BDP-ja zaradi upada tujih investicij in izvoza, vendar napovedi za leto 2025 ostajajo optimistične s pričakovano 2,5% rastjo. Z umirjanjem inflacije in zniževanjem obrestnih mer se povečuje zanimanje vlagateljev za nepremičninski sektor, še posebej za trgovski in logistični segment.

Pisarniški sektor: Trajnostnost in kakovost sta glavni prioriteti

Omejena ponudba premijskih pisarniških prostorov razreda A še naprej opredeljuje ljubljanski pisarniški trg. Najemnine pisarn razreda A se gibljejo od 16,5 €/m² do 19,5 €/m² na mesec, medtem ko ESG kriteriji postajajo ključni za razvoj novih projektov.

»Čeprav je vedno večji poudarek na trajnostnosti, še vedno primanjkuje sodobnih pisarniških prostorov, kar pritiska na cene in ustvarja priložnosti za nove razvoje,« pravi Sanja Jandrić, senior svetovalka pri Colliers Slovenija.

Najodmevnejši zaključen projekt v letu 2024 je bil poslovni objekt DCB Montana, ki ponuja 11.435 m² bruto najemne površine. Ostali projekti trenutno v gradnji so Vilharia z 36.000 m², Emonika z 35.000 m², WestLink Campus z 12.500 m² in L33 z 10.000 m² bruto najemne površine.

Trgovski sektor: Stabilno povpraševanje in rast investicij

Najemnine v sodobnih nakupovalnih središčih v Ljubljani se gibljejo od 19 €/m² do 24 €/m², medtem ko se na najbolj obljudenih mestnih lokacijah gibljejo od 40 €/m² do 60 €/m².

Sektor trgovskih nepremičnin v Sloveniji ohranja stabilno 96% zasedenost, naložbe pa so usmerjene predvsem v dobre t.i. premium lokacije. Največji projekt trenutno v teku, nakupovalni center Emonika, bo Ljubljani prinesel dodatnih 24.500 m² oddajnih površin. Poleg tega tudi retail park Loberia nadaljuje gradnjo druge faze projekta ob Celovški ulici.

»Kljub izzivom opažamo vztrajno zanimanje vlagateljev za prvovrstne trgovske lokacije, še posebej glede na naraščajoči trend trgovsko stanovanjskih prostorov,« je poudarila Sanja Jandrić iz agencije Colliers.

Industrijski in logistični sektor: aktiven trg z neprestanim razvojem

Slovenski industrijski in logistični sektor je tudi v letu 2024 ostal aktiven in ravno tako sledi trendu razvoja sodobnih in trajnostnih skladiščnih prostorov. Večja projekta zgrajena v preteklem letu sta bila logistični center Zalog z 40.000 m² in center logistike Harvey Norman z 17.000 m² površine,  v letu 2025 pa bo na trg prišlo dodatnih 120.000 m² novih prostorov za logistiko in skladiščenje.

»Slovenski industrijski in logistični sektor ostaja aktiven in stabilen, vendar pa se trg vendarle prilagaja novim razmeram. Opažamo povečan obseg večjih kakovostnih objektov na račun manjšega števila majhnih projektov in števila izdanih dovoljenj. To nakazuje naklonjenost investitorjev večjim, modernejšim in energetsko učinkovitejšim industrijskim kompleksom, ki so usklajeni s svetovnimi trendi in standardi ESG,« ugotavlja Colliers Slovenija.

Kljub razvoju novih projektov ostaja stopnja nezasedenosti skladišč manjša od 5%, kar kaže na močno povpraševanje po logističnih prostorih.

Hotelski sektor: trajnostni turizem in prihod mednarodnih blagovnih znamk

Na slovenskem hotelskem trgu se nadaljuje vztrajna rast turističnih prihodov in prenočitev, hkrati pa se povečuje zanimanje mednarodnih hotelskih znamk. V letu 2024 se je število prihodov turistov povečalo za 6,3%, število prenočitev pa za 4,5%, kar potrjuje visoko povpraševanje in pozitiven investicijski trend.

Čeprav ljubljanski hotelski trg predstavljajo predvsem samostojni hoteli, je opazen porast zanimanja s strani svetovnih hotelskih verig. Zanimivosti iz leta 2024 vključujejo:

• Hotel Habakuk v Mariboru, ki bo deloval pod priznano blagovno znamko Hard Rock Hotels
• Projekt Emonika v Ljubljani, ki načtruje dva nova hotela – hotel s 4 zvezdicami z več kot 200 sobami in hotel s 3 zvezdicami z več kot 180 sobami.

Slovenija je v investitorjevih očeh prepoznavna kot destinacija trajnostnega turizma, kar še povečuje privlačnost trga za mednarodne hotelske operaterje. Prihodnje naložbe naj bi se osredotočale na luksuzne in lifestyle hotele, wellness in spa projekte ter na rastoči trend zelenega in trajnostnega turizma, ki je že od nekdaj ključnega pomena za Slovenijo.

Naložbeni trg: povečanje obsega transakcij in vse večje zanimanje tujih investitorjev

Leta 2024 je obseg transakcij s poslovnimi nepremičninami v Sloveniji dosegel 210 milijonov evrov, kar je skoraj dvakrat več kot leto prej. Največ transakcij je bilo v trgovskem sektorju, kjer sta bili odmevni transakciji med drugim prodaja trgovskega centra Planet Tuš v Kopru in nakup portfelja Quadra.

»Opažamo povečano povpraševanje po prvovrstnih nepremičninah, predvsem v logističnem in trgovskem segmentu, medtem ko stabilizacija obrestnih mer dodatno podpira tržno aktivnost,« zaključuje Vedrana Likan, direktorica Colliersa za Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino.

Colliers napoveduje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letu 2025 z močnejšim pritokom tujega kapitala, podprtim s stabilnimi makroekonomskimi razmerami in vse večjo privlačnostjo Slovenije kot naložbene destinacije.