Connect with us

OKOLJE

Je vzrok za onesnaženje vode na Ljubljanskem barju človeški vir ali naraven pojav?

Objavljeno

dne

Je za obsežno onesnaženje na Ljubljanskem barju res krivo komunalno blato? Potem ko so geografi v nedeljo ob rutinskem terenskem delu naleteli na temno barvo vode, iz katere se širi smrad, ob tem pa namignili, da bi vzrok lahko tičal v izpustu komunalnega blata čistilnih naprav, danes župani okoliških občin mirijo, da za to dokazov ni. Prikimavajo jim tudi številni domačini in pripovedujejo, da je krivec najverjetneje naravni proces – gnitje.

Analize vzorcev vode, ki bodo pokazale, kaj je botrovalo nenadnemu prizoru na barju, že potekajo, kraj onesnaženja pa si je že ogledala policija, agencija za okolje, inšpektor za okolje in energijo ter inšpektor za naravne vire in prostor.

“Tako drastičnega primera še nisem videl,” je stanje v Bevškem jarku, ki se izteka v Ljubljanico, opisal predsednik Krajevne skupnosti Podpeč-Preserje Mitja Bervar. “Včeraj so me klicali številni zaskrbljeni vaščani in spraševali, ali vem, kaj se dogaja,” je dodal.

Vse, kar je raslo tam, kjer je deset, dvanajst dni stala voda, je odmrlo, poginile so živali, kot so krti in miši, pa je za STA povedal predsednik sveta Krajevne skupnosti Bevke Jernej Lenarčič in dodal, da se je po poplavah začel v okolici Bevk širiti neznosen smrad po gnilobi in mrhovini.

Potem ko so na stanje na Ljubljanskem barju opozorili člani Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, so se zdaj na teren odpravile še vse pristojne službe. Kot so potrdili na Policijski upravi Ljubljana, so na območju med Podpečjo in Notranjimi Goricami že v ponedeljek opravili ogled in zavarovali vzorce snovi.

“Za kakšno snov gre, vzrok za njen pojav in morebiten vpliv na okolje oziroma posledice še niso znani in so predmet nadaljnje kriminalistično forenzične preiskave,” so pojasnili.

Medtem ko nadaljujejo z zbiranjem obvestil o sumu kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, je lokacijo, ki se nahaja na območju Nature 2000, danes obiskal tako inšpektor za okolje in energijo kot tudi inšpektor za naravne vire in prostor. Skupaj z agencijo za okolje bosta ugotavljala, ali je res prišlo do okoljske škode.

Člani Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so namreč po odkritju domnevnega onesnaženja vodo analizirali, testi pa so pokazali onesnaženje z organskim materialom naravnega izvora. Profesor fizične geografije Uroš Stepišnik je pojasnil, da je vsebnost kisika v vodi Bevškega jarka le 12,4-odstotna, povišane pa so tudi vrednosti fosfatov in kloridov.

Po njegovi oceni gre najverjetneje za onesnaženje s komunalnim blatom. Ocenjuje tudi, da je povzročitelj verjetno računal na obilno deževje in vode, ki bi blato hitro odnesle, s tem pa bi se izognil “aferam”.

“Domnevamo, da je onesnaženje posledica izpusta komunalnega blata čistilnih naprav v pritok Ljubljanice, kar smo že opazili v preteklosti tudi na drugih območjih Slovenije,” je dodal profesor fizične geografije Stepišnik.

Na inštitutu upajo, da bodo odgovorni onesnaženje celovito preiskali, pa tudi podali rešitve, da do takih dogodkov ne bo več prihajalo. “Menimo, da je boljša preventiva kot kurativa, če bi ta voda vsebovala kakršnekoli naravi škodljive količine snovi,” je za dodal vodja Oddelka za fizično geografijo na geografskem inštitutu Matej Lipar.

Ljubljansko barje je namreč “izjemno ranljiv habitat” so jasni tudi v Ribiški družini Barje. Že lani so se zaradi hude suše soočali z množičnim poginom rib v Malem grabnu, ko je poginilo približno deset tisoč rib, zato je novica o onesnaženju med ribiči povzročila dodatno zaskrbljenost. “Ne želimo si dodatnih pritiskov na dragoceno naravno okolje Ljubljanskega barja ter okolice in upamo, da gre za naravni pojav,” pravijo.

“Nikakršnih dokazov ni, da gre za komunalno blato”

Da ni nobenih dokazov, da bi bil vzrok za onesnaženje komunalno blato, medtem miri župan občine Brezovica Metod Ropret, v Javnem komunalnem podjetju Brezovica pa dodajajo, da na Bevški jarek sploh ni priklopljena nobena čistilna naprava. “Ugotovitve gredo v smer organskega onesnaženja oziroma gnitja zaradi poplav in visokih temperatur,” je povedal Ropret. Po njegovih besedah se taki prizori na barju pojavijo občasno, večjih težav pa da niso povzročili.

Prikimavata mu tudi direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic in predsednik sveta Krajevne skupnosti Bevke Jernej Lenarčič. Pravi, da dolgotrajna poplavljenost na tem območju za sabo vedno pusti tovrstne posledice, razlika je le v tem, da do poplav običajno pride spomladi, ko vegetacije še ni, ali jeseni, ko je že suha. Zdaj pa je pojav zaradi vpliva visokih temperatur, mladega rastlinja in večje količine odmrlih živali bistveno intenzivnejši, je naštel. V krajinskem parku so dodali, da temu botruje še nadmorska višina. Prav na tem območju je namreč najnižja, voda pa se zato zadržuje najdlje.

Tudi na občini Log-Dragomer so se danes zjutraj zaradi domnev, da bi vir onesnaženja lahko predstavljal izpust iz čistilne naprave, takoj odpravili do lastne čistilne naprave. Direktorica občinske uprave Marjeta Sternad Kuharič je povedala, da napak na napravi niso zaznali.

Trditve županskih kolegov je na redni tedenski novinarski konferenci podkrepil še ljubljanski župan Zoran Janković: “Mi imamo na Ljubljanici štiri merilna mesta in vsak dan merimo, kaj se dogaja. Rezultati kažejo na dobro stanje, izmerjena pa so posamezna preseganja mikrobioloških parametrov. Vsak dan delamo nove vzorce, če bomo kaj zaznali, bomo to posredovali ustreznim službam,” je povedal.

OKOLJE

Po pozivih okoljevarstvenikov je Zavod GO! 2025 odločno zanikal sodelovanje s podjetjem Alpacem

Objavljeno

dne

“Zavod GO! 2025 ne sodeluje s podjetjem Alpacem ne finančno in ne skozi lastno programsko produkcijo,” zagotavlja direktorica zavoda po pozivih okoljevarstvenikov in kulturnikov k prekinitvi sodelovanja s podjetjem, ki upravlja cementarno v Anhovem.

Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek je izjavo objavila po pozivih slovenskih in italijanskih okoljevarstvenikov ter Zasuka in Glose, osrednjih sindikatov v kulturi pri nas, naj prekinejo sodelovanje z družbo Alpacem, nekdanjim Salonitom Anhovo. K pozivom so jih navedli onesnaževanje in neetične prakse tega podjetja, pri čemer so opozorili na zdravstvene in okoljske posledice ter pozvali tudi k odgovornosti do žrtev.

Mija Lorbek je v izjavi poudarila, da navedbe o sodelovanju novogoriškega javnega zavoda in podjetja Alpacem, ne držijo. “Ker smo javni zavod, je mogoče naše denarne tokove tudi javno preveriti,” je še zapisala direktorica zavoda, ki skrbi za Evropsko prestolnico kulture (EPK), katere uradno odprtje bo 8. februarja.

Društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter njegova italijanska okoljevarstvena partnerja Benkadi in Legambiente Gorizia so na sodelovanje EPK-ja s podjetjem v avstrijsko-italijanski lasti opozorili minuli teden. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bodo organizatorji sodelovanje s podjetjem prekinili. Nato sta v torek k prekinitvi sodelovanja pozvala tudi Zasuk in Glosa Zasuk, ki sta ob tem izpostavila napovedano plesno predstavo v solkanskem kamnolomu, ki je v lasti cementarne.

Direktorica zavoda GO! 2025 Mija Lorbek.

Na zavodu GO! 2025 trdijo, da se zapis nanaša na umetniški koncept iz prijavne knjige za pridobitev naziva EPK izpred petih let. Takrat so avtorji navedli, da bi radi izvedli plesno predstavo v kamnolomu, predvsem zaradi scensko zanimivega prizorišča. “Vsekakor se bomo na to pomembno tematiko sestali in predebatirali poglobljeno tudi z avtorji, vendar nam zahtevnost priprave umetniškega spektakla in celodnevne otvoritve v naslednjih dneh tega ne omogoča,” še piše v izjavi zavoda. Njegova direktorica Mija Lorbek je prav tako izrazila prepričanje, da je vsem skupna želja, da tako pomembna kulturna umetniška prireditev uspe. Direktorica zavoda se je ob tem zahvalila za razumevanje, da se “poglobljeno posvetijo tej pomembni tematiki in ji namenijo čas“.

Nekdanji Salonit Anhovo po navedbah sindikatov po več kot stoletju “ubijanja” s proizvodnjo azbestnih izdelkov, ki so vgrajeni po vsej državi, še naprej onesnažuje in ogroža zdravje ljudi. Foto: Arhiv Zasuk
Nadaljuj z branjem

OKOLJE

V vsakoletni akciji Lumar in Janja Garnbret posadila novih 1000 dreves

Objavljeno

dne

Avtor

Na Mariborskem Pohorju sta podjetje Lumar in dvakratna olimpijska zmagovalka v sklopu vsakoletnega projekta sadnje dreves posadila 1.000 smrek. Cilj je do leta 2027 posaditi skupno 4.000 dreves na različnih delih Slovenije. »Vsako leto jeseni naredimo korak k temu, da zmanjšamo svoj ogljični odtis,« večletni projekt v sodelovanju s podjetjem Lumar opisuje Janja Garnbret.

Po sadnji na Koroškem in lanskemu projektu za obnovo Krasa, je letošnja sadnja potekala na Mariborskem Pohorju, kjer je Garnbretova sadila smreke s pomočjo zaposlenih v podjetju Lumar, prostovoljcev in učencev dveh lokalnih osnovnih šol. »Vsako leto se jeseni zberemo in posadimo 1.000 dreves. Ne želim se pretvarjati, da s tem rešujemo svet, verjamem pa, da naredimo vsaj korak k temu, da izničim ogljični odtis, ki ga povzročim s svojimi potovanji, ki so neizogibna. Veseli me, da smo tokrat sadili smreko, kajti iz takšnega lesa bo kmalu zgrajena tudi moja Lumarjeva hiša,« poudarja olimpijska zmagovalka iz Tokia in Pariza. Vsakoletno iniciativo vidi kot majhen delček, ki ga lahko sama stori za zmanjšanje vplivov na okolje. 

Ob tem opozarja, da v projektu vidi še dodatno zadovoljstvo: »Vsako leto nas je več! Pridružijo se nam mladi iz lokalnih osnovnih šol in vse več prostovoljcev. Lani na Krasu, letos na Pohorju. V njihovih očeh vidim iskrico in pristno zavedanje pomena skrbi za naravo, na katero smo v Sloveniji še posebej ponosni. Če s takšnimi projekti lahko ponudimo priložnost, da preživijo čas v naravi in obenem naredijo še kaj dobrega in se naučijo ravnanja z drevesi, potem smo svoje delo dobro opravili.« 

Iniciativi so se letos pridružili učenci OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Janka Glazerja Ruše, ki so ob pomoči družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) spoznali tudi pravilen postopek sajenja in skrbi za drevesa. SiDG, podjetje za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti, bo skrbel tudi za nadaljnjo rast in vzdrževanje posajenih dreves.

Sodelovali so tudi osnovnošolci OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Janka Glazerja Ruše.
Marko Lukić_lastnik in direktor podjetja Lumar in Janja Garnbret

Smreka kot ključen gradbeni element

Sodelovanje z Janjo Garnbret pri vsakoletnem pogozdovanju izvira iz zaveze življenja brez emisij in gradnje Janjine hiše, katere ključen gradbeni material bo masivna lesena konstrukcija iQwood, brez lepil in kemikalij, ki prinaša odlično bivalno klimo in še nižji ogljični odtis objekta. »Smreka je les, ki ima odlične konstrukcijske lastnosti in je lahka za obdelovanje. Zato smo veseli, da smo letos lahko z Janjo na Pohorju posadili smreke,« pravi Marko Lukić, lastnik in direktor podjetja Lumar. »Janja dejansko zelo zasleduje idejo o nižanju ogljičnega odtisa. Dokazano je, da les izboljšuje kakovost bivanja, počutje ljudi v objektih in ima druge blagodejne učinke. Tak dom si vsekakor zasluži tudi Janja in veseli nas, da ji to lahko ponudimo,« dodaja Lukić. 

Poslanstvo projekta je spodbujati zavedanje o odgovornosti, ki jo imamo do ustreznega ravnanja z okoljem ter prizadevanje da zmanjšujemo svoj ogljični odtis. Do leta 2027 želijo posaditi skupno 4.000 dreves na različnih lokacijah po Sloveniji.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Vodna konvencija 2024: Globalni okvir za čezmejno sodelovanje

Objavljeno

dne

Avtor

Med 23. in 25. oktobrom bo v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču potekalo deseto zasedanje pogodbenic Vodne konvencije, med katerim bo Slovenija od Estonije prevzela triletno predsedovanje biroju konvencije. Dogodek, ki se ga bo udeležilo približno 600 predstavnikov iz 80 držav, potrjuje vodilno vlogo Slovenije na področju mednarodnega čezmejnega vodnega sodelovanja.

Kakšen bo pomen dogodka za Slovenijo

S tem zasedanjem in predsedovanjem Vodni konvenciji Slovenija krepi svoj mednarodni ugled kot država, ki se zaveda pomena čezmejnega upravljanja vodnih virov. Kot država z bogatimi vodnimi viri in dolgo tradicijo sodelovanja na tem področju bo Slovenija v naslednjih treh letih aktivno prispevala k bolj povezanemu in učinkovitemu upravljanju vodnih virov na globalni ravni.

Minister za naravne vire in prostor je poudaril, da bo Slovenija v okviru predsedovanja sledila ciljem Agende Združenih narodov 2030, zlasti cilju 6, ki se nanaša na zagotavljanje dostopa do čiste vode in sanitarne ureditve za vse. Poleg tega bo Slovenija upoštevala priporočila Konference ZN o vodi 2023 in Vrha ZN o podzemni vodi 2022, kar bo dodatno okrepilo njeno vlogo pri soočanju s podnebnimi spremembami.

Tematike zasedanja

Vodilna tema prvega dne zasedanja bo “Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti”. V luči vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, kot so poplave in suše, ki so posledica podnebnih sprememb, bo ta tema pritegnila veliko pozornosti. Udeleženci bodo razpravljali o tem, kako čezmejno sodelovanje lahko prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe in krepitvi odpornosti ekosistemov.

Drugi in tretji dan zasedanja bosta posvečena splošnim vsebinam konvencije, pregledu dosedanjega dela in sprejetju novih smernic za obdobje 2025–2027. Na teh dnevih bodo sprejete tudi odločitve o volitvah v delovna telesa konvencije ter načrtovane konkretne aktivnosti za nadaljnje obdobje.

Kaj pomeni slovensko predsedovanje

S prevzemom predsedovanja biroju Vodne konvencije bo Slovenija pridobila še večji vpliv pri oblikovanju politik na področju trajnostnega upravljanja vodnih virov. Poleg Vodne konvencije bo Slovenija predsedovala tudi Barcelonski in Donavski konvenciji, kar ji omogoča, da poveže programe in strategije vseh treh konvencij.

Ključne naloge slovenskega predsedovanja bodo usmerjene v poglobitev prizadevanj za omilitev planetarne krize, širitev članstva v konvenciji, ter razvoj inovativnih pristopov in tehnologij za upravljanje vodnih virov v spremenjenih podnebnih razmerah.

Vodna konvencija: Globalni okvir za čezmejno sodelovanje

Vodilna vloga Slovenije v Vodni konvenciji temelji na njenem dolgotrajnem prizadevanju za varstvo in trajnostno rabo vodnih virov. Konvencija, sprejeta leta 1992 v Helsinkih in ratificirana s strani Slovenije leta 1999, je od leta 2016 odprta tudi za države izven regije UNECE, kar ji daje globalno razsežnost. Trenutno združuje 54 pogodbenic, od tega 13 izven UNECE, pri čemer se pričakuje nadaljnje širjenje članstva.

Nadaljuj z branjem
GRADNJA20 ur nazaj

Otvoritev novega športnega centra Ilirija preloženo na marec

Otvoritev športnega centra Ilirija, v katerem bo tudi prvi pokrit olimpijski bazen v Ljubljani, bo v sredini marca, saj še...

Arhitektura1 dan nazaj

Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas

V središču Kopra se začenja obnova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo v prihodnjih letih postalo osrednje kulturno stičišče mesta....

Slovenija3 dnevi nazaj

Predstavljen osnutek spomenika solidarnosti po poplavah 2023

V Galeriji Ravne, ki se je zaradi posledic poplav preselila iz zdaj že porušenega kulturnega centra na Partizansko cesto, so...

DEDIŠČINA4 dnevi nazaj

Vendarle rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah?

Radovljiška občina že leta išče rešitev za sanacijo paviljonov arhitekta Jožeta Plečnika v Begunjah na Gorenjskem. V okviru celovite ureditve...

PREDSTAVITEV5 dni nazaj

Zgodnje rezervacije prinašajo več ugodnosti!

Pravočasno rezervirajte svoj dopust in izkoristite ugodne cene Še malo in počitnice, čas sprostitve, uživanja in novih doživetij so pred...

Materiali7 dni nazaj

150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875. JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec...

Arhitektura1 teden nazaj

Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?

Med severno ljubljansko obvoznico, Celovško cesto in nakupovalnim središčem Aleja se obeta nova stolpnica. Investitor Stolp Severnica je namreč 29....

KULTURA1 teden nazaj

Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba...

DOGODKI2 tedna nazaj

Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici

Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici...

ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj

Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?

Blagovna znamka, ki je sinonim za ekskluzivno doživetje, vrhunsko nastanitev in močno povezanost z glasbo, zdaj prihaja tudi k nam....

POPULARNO