Connect with us

OKOLJE

Je vzrok za onesnaženje vode na Ljubljanskem barju človeški vir ali naraven pojav?

Objavljeno

dne

Je za obsežno onesnaženje na Ljubljanskem barju res krivo komunalno blato? Potem ko so geografi v nedeljo ob rutinskem terenskem delu naleteli na temno barvo vode, iz katere se širi smrad, ob tem pa namignili, da bi vzrok lahko tičal v izpustu komunalnega blata čistilnih naprav, danes župani okoliških občin mirijo, da za to dokazov ni. Prikimavajo jim tudi številni domačini in pripovedujejo, da je krivec najverjetneje naravni proces – gnitje.

Analize vzorcev vode, ki bodo pokazale, kaj je botrovalo nenadnemu prizoru na barju, že potekajo, kraj onesnaženja pa si je že ogledala policija, agencija za okolje, inšpektor za okolje in energijo ter inšpektor za naravne vire in prostor.

“Tako drastičnega primera še nisem videl,” je stanje v Bevškem jarku, ki se izteka v Ljubljanico, opisal predsednik Krajevne skupnosti Podpeč-Preserje Mitja Bervar. “Včeraj so me klicali številni zaskrbljeni vaščani in spraševali, ali vem, kaj se dogaja,” je dodal.

Vse, kar je raslo tam, kjer je deset, dvanajst dni stala voda, je odmrlo, poginile so živali, kot so krti in miši, pa je za STA povedal predsednik sveta Krajevne skupnosti Bevke Jernej Lenarčič in dodal, da se je po poplavah začel v okolici Bevk širiti neznosen smrad po gnilobi in mrhovini.

Potem ko so na stanje na Ljubljanskem barju opozorili člani Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, so se zdaj na teren odpravile še vse pristojne službe. Kot so potrdili na Policijski upravi Ljubljana, so na območju med Podpečjo in Notranjimi Goricami že v ponedeljek opravili ogled in zavarovali vzorce snovi.

“Za kakšno snov gre, vzrok za njen pojav in morebiten vpliv na okolje oziroma posledice še niso znani in so predmet nadaljnje kriminalistično forenzične preiskave,” so pojasnili.

Medtem ko nadaljujejo z zbiranjem obvestil o sumu kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja, je lokacijo, ki se nahaja na območju Nature 2000, danes obiskal tako inšpektor za okolje in energijo kot tudi inšpektor za naravne vire in prostor. Skupaj z agencijo za okolje bosta ugotavljala, ali je res prišlo do okoljske škode.

Člani Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so namreč po odkritju domnevnega onesnaženja vodo analizirali, testi pa so pokazali onesnaženje z organskim materialom naravnega izvora. Profesor fizične geografije Uroš Stepišnik je pojasnil, da je vsebnost kisika v vodi Bevškega jarka le 12,4-odstotna, povišane pa so tudi vrednosti fosfatov in kloridov.

Po njegovi oceni gre najverjetneje za onesnaženje s komunalnim blatom. Ocenjuje tudi, da je povzročitelj verjetno računal na obilno deževje in vode, ki bi blato hitro odnesle, s tem pa bi se izognil “aferam”.

“Domnevamo, da je onesnaženje posledica izpusta komunalnega blata čistilnih naprav v pritok Ljubljanice, kar smo že opazili v preteklosti tudi na drugih območjih Slovenije,” je dodal profesor fizične geografije Stepišnik.

Na inštitutu upajo, da bodo odgovorni onesnaženje celovito preiskali, pa tudi podali rešitve, da do takih dogodkov ne bo več prihajalo. “Menimo, da je boljša preventiva kot kurativa, če bi ta voda vsebovala kakršnekoli naravi škodljive količine snovi,” je za dodal vodja Oddelka za fizično geografijo na geografskem inštitutu Matej Lipar.

Ljubljansko barje je namreč “izjemno ranljiv habitat” so jasni tudi v Ribiški družini Barje. Že lani so se zaradi hude suše soočali z množičnim poginom rib v Malem grabnu, ko je poginilo približno deset tisoč rib, zato je novica o onesnaženju med ribiči povzročila dodatno zaskrbljenost. “Ne želimo si dodatnih pritiskov na dragoceno naravno okolje Ljubljanskega barja ter okolice in upamo, da gre za naravni pojav,” pravijo.

“Nikakršnih dokazov ni, da gre za komunalno blato”

Da ni nobenih dokazov, da bi bil vzrok za onesnaženje komunalno blato, medtem miri župan občine Brezovica Metod Ropret, v Javnem komunalnem podjetju Brezovica pa dodajajo, da na Bevški jarek sploh ni priklopljena nobena čistilna naprava. “Ugotovitve gredo v smer organskega onesnaženja oziroma gnitja zaradi poplav in visokih temperatur,” je povedal Ropret. Po njegovih besedah se taki prizori na barju pojavijo občasno, večjih težav pa da niso povzročili.

Prikimavata mu tudi direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic in predsednik sveta Krajevne skupnosti Bevke Jernej Lenarčič. Pravi, da dolgotrajna poplavljenost na tem območju za sabo vedno pusti tovrstne posledice, razlika je le v tem, da do poplav običajno pride spomladi, ko vegetacije še ni, ali jeseni, ko je že suha. Zdaj pa je pojav zaradi vpliva visokih temperatur, mladega rastlinja in večje količine odmrlih živali bistveno intenzivnejši, je naštel. V krajinskem parku so dodali, da temu botruje še nadmorska višina. Prav na tem območju je namreč najnižja, voda pa se zato zadržuje najdlje.

Tudi na občini Log-Dragomer so se danes zjutraj zaradi domnev, da bi vir onesnaženja lahko predstavljal izpust iz čistilne naprave, takoj odpravili do lastne čistilne naprave. Direktorica občinske uprave Marjeta Sternad Kuharič je povedala, da napak na napravi niso zaznali.

Trditve županskih kolegov je na redni tedenski novinarski konferenci podkrepil še ljubljanski župan Zoran Janković: “Mi imamo na Ljubljanici štiri merilna mesta in vsak dan merimo, kaj se dogaja. Rezultati kažejo na dobro stanje, izmerjena pa so posamezna preseganja mikrobioloških parametrov. Vsak dan delamo nove vzorce, če bomo kaj zaznali, bomo to posredovali ustreznim službam,” je povedal.

OKOLJE

Svetovni dan Zemlje 2024 – Planet proti plastiki

Objavljeno

dne

Avtor

Povprečni prebivalec Slovenije na leto ustvari 7,7 tone emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida, za doseganje podnebne nevtralnosti pa ta ne bi smel presegati 1,25 tone emisij. Svoj ogljični odtis lahko preverite s spletnim kalkulatorjem.

Letošnji svetovni dan Zemlje, katerega namen je že več kot pol stoletja ozaveščati o okoljskih vprašanjih, s katerimi se spoprijema naš planet, v ospredje postavlja zahtevo po 60-odstotnem zmanjšanju proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije. V zadnjih letih je namreč njena proizvodnja narasla na že več kot 380 milijonov ton na leto.

V Sloveniji je leta 2022 nastalo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Večja količina reciklirane plastike v letih 2021 in 2022 v primerjavi z nastalo odpadno plastiko je predvsem posledica recikliranja plastike, ki je nastala v 2020, in povečanega uvoza, je ta teden objavil SURS.

Leta 2022 je država uvozila 107.000 ton odpadne plastike, izvozila pa 92.000 ton. Največjo količino, 60.000 ton, je uvozila iz sosednje Italije, največ plastike pa je izvozila v Turčijo, in sicer 25.000 ton.

Za varstvo okolja je bilo v letu 2022 namenjenih 409 milijonov evrov investicij ali 0,81 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je na letni ravni za 58 milijonov ali 0,14 odstotne točke več. Povečali so se tudi tekoči izdatki za varstvo okolja, ki so od leta 2018 zrasli s 595 na 831 milijonov evrov ali z 1,30 na 1,65 odstotka BDP-ja.

Dan Zemlje so prvič zaznamovali v ZDA po katastrofalnem razlitju nafte v kalifornijski Santa Barbari leta 1969, dogodek pa je postal svetoven v letu 1990, ko se je aktiviralo 200 milijonov ljudi v več kot 140 državah. Generalna skupščina Združenih narodov je 22. april kot mednarodni dan Zemlje razglasila leta 2009. Po podatkih organizacije Earthday bo letos ta dogodek zaznamovala več kot milijarda ljudi.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo pomen obnove ekosistemov za blaženje podnebnih sprememb. Zdravi ekosistemi omogočajo zdravje planeta in njegovih prebivalcev ter podpirajo ekosistemske storitve, od katerih smo odvisni, so zapisali na ministrstvu in dodali, da je ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti zato ključno, saj vpliva na naše zdravje, gospodarstvo in kakovost življenja.

Glede letošnje teme, plastike, so navedli, da kar 40 odstotkov vse letno proizvedene plastike predstavlja plastika za enkratno uporabo. “Številni od teh izdelkov, kot so plastične vrečke in embalaža, se uporabljajo le kratek čas, v okolju pa lahko ostanejo več sto let, preden se razgradijo,” so opozorili.

Kot so še poudarili na ministrstvu, sta podnebne spremembe in upadanje biotske raznovrstnosti dva neločljiva in soodvisna procesa, dva vidika ene krize, povzročena z netrajnostno rabo naravnih virov, ki se medsebojno pospešujeta. “Ohranjena in odporna narava je ključna pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje,” so zapisali.

Sloveniji pripada manj kot 0,004 odstotka celotne zemeljske površine in le 0,014 odstotka kopnega, vendar na tej površini živi več kot en odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot dva odstotka kopenskih. “Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta,” so sporočili.

Skozi generacije smo naravo v Sloveniji po podatkih ministrstva ohranili v takšni meri, da več kot 40 odstotkov Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena. “Varujemo jih v enem narodnem parku, 50 naravnih parkih, 61 naravnih rezervatih in enem strogem naravnem rezervatu, 1097 naravnih spomenikih, 113 spomenikih oblikovane narave ter 355 območjih Nature 2000,” so še zapisali.

Predsednica Pirc Musar izpostavila tri ukrepe

Predsednica Nataša Pirc Musar je ob tej priložnosti izpostavila ukrepe za boj proti podnebnim spremembam.

“Plastika in njeni drobci so danes vsepovsod, tudi v naših telesih, ribah v morju, živalih na kopnem in v naravi na splošno. Cilj je zmanjšati proizvodnjo plastike za 60 odstotkov do leta 2040. Za prihodnje generacije pa si želimo svet brez plastike,” sporoča predsednica. Prebivalce je pozvala k uporabi steklenic ali kovinskih bidonov, “kajti za izdelavo ene plastenke je potrebno šestkrat več vode, kot je je v sami plastenki”.

Kot je opozorila, plastika razpade na mikroplastiko, strupene kemikalije prodirajo v naše vodne vire, hrano in v zrak, ki ga dihamo. “Potrošniki se tudi moramo zavedati, da je t. i. hitra moda ogromna proizvajalka in uporabnica plastike,” je dodala. Pozvala je tudi k čimprejšnjemu koncu dela pri potrebni novi pogodbi Združenih narodov o onesnaženju s plastiko.

V poslanici je poudarila tudi pomen znanstvenih raziskav na Arktiki in Antarktiki, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi slovenski raziskovalci.

Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala pogodbo o Antarktiki. S tem se Slovenija uvršča med globalno-okoljsko in medgeneracijsko najodgovornejše države sveta. Temu koraku bi moral po besedah predsednice slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, za to pa je potrebno, da Slovenija pristopi tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo.
Vlado je pozvala k odločitvi o nacionalnem centru in k podpisu ustreznih mednarodnih sporazumov, med temi tudi t. i. madridskega protokola, ki bi slovenskim raziskovalcem omogočil delo na polarnih območjih.

Podprla je tudi novo slovensko kampanjo Za žive meje“Te iz naših naselij izginjajo prav zdaj, ko bi nam lahko zelo koristile. So preprost ukrep urejanja javnih ali zasebnih prostorov, ki je hkrati koristen za ohranjanje biotske pestrosti in za krepitev vsestranske podnebne odpornosti vsakega lokalnega okolja in skupnosti,” je zapisala.

Po predsedničinih besedah se premalo zavedamo, da so podnebne spremembe povezane z izginjanjem biotske pestrosti in da je ohranjanje narave temelj podnebne politike. “Zato podpiram pobudo Podnebnega programa Mreže za prostor in se pridružujem pozivu slovenskim občinam in prebivalcem k ohranjanju obstoječih in urejanju novih živih mej z različnimi ukrepi in rešitvami,” je še zapisala Pirc Musar.

Kako lahko preverite svoj ogljični odtis

Nevladna okoljska organizacija Umanotera je prenovila svoj spletni kalkulator za izračun ogljičnega odtisa posameznika in tudi skupnega ogljičnega odtisa gospodinjstva. Kalkulator je na voljo tukaj. Njegova posebnost je, da poleg emisij, na katere ima posameznik neposreden vpliv, kot so poraba električne energije in energentov za ogrevanje doma, prevozi z osebnimi vozili, javnim potniškim prevozom in letali ter potrošnja hrane, upošteva tudi sistemske emisije, kot so emisije zaradi transporta blaga, industrijske proizvodnje, ravnanja z odpadki in delovanja javnega sektorja. “Čeprav na zadnje nimamo neposrednega vpliva, smo zanje soodgovorni, saj uživamo koristi dejavnosti, pri katerih nastajajo,” opozarjajo v Umanoteri.

Izračun ogljičnega odtisa pokaže, s čim povzročamo največje emisije toplogrednih plinov, in omogoča načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje. Kalkulator je opremljen tudi z nasveti za zmanjšanje emisij.

Umanoterin kalkulator je namenjen izračunu ogljičnega odtisa posameznika, lahko se uporabi tudi za določitev skupnega ogljičnega odtisa gospodinjstva. Izračun ogljičnega odtisa pokaže, s čim povzročamo največje emisije toplogrednih plinov (TGP) in omogoča načrtovanje ukrepov za njihovo zmanjšanje. Foto: umanotera.org

Ker je pravi občutek glede ogljičnega odtisa posameznika mogoče dobiti tako, da ga z nečim primerjamo, kalkulator izračunani ogljični odtis primerja z letnimi emisijami povprečnega prebivalca Slovenije (7,7 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida), EU (osem ton), ZDA kot primera energetsko potratne industrializirane države (18,8 tone) in Indije kot primera države svetovnega juga (2,8 tone). Nazadnje izračunani ogljični odtis posameznika primerja tudi z vrednostjo, h kateri v Sloveniji težimo na poti v podnebno nevtralnost (1,25 tone na letni ravni), pojasnjujejo v Umanoteri.

Kdaj bo Slovenija podnebno nevtralna družba

V nevladni organizaciji svarijo, da bo Slovenija podnebno nevtralna družba postala takrat, ko emisije toplogrednih plinov ne bodo presegale zmožnosti slovenskih naravnih ponorov (gozdov in travinja), da ogljikov dioksid odstranijo iz ozračja.

“Slovenija velja za deželo gozdov, izračun ogljičnega odtisa pa pokaže, da že same sistemske emisije, ki so leta 2021 znašale približno štiri tone ekvivalenta ogljikovega dioksida na prebivalca Slovenije, močno presegajo kvoto emisij za podnebno nevtralnost,” ob tem opozarja Jonas Sonnenschein iz Umanotere.

Izračun ogljičnega odtisa je lahko po oceni nevladnikov streznitev, saj pokaže, da za “prehod v podnebno nevtralnost niso zadosti kozmetični ukrepi, ampak so potrebne temeljite spremembe na ravni posameznikov in družbe“.

Ohranjena in odporna narava je ključna pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje (vir: unsplash.com )

“Namen kalkulatorja ni frustrirati, ampak posameznike opolnomočiti, da se poleg sprememb svojega življenjskega sloga kot aktivni državljani tudi zavzamejo za družbene spremembe, ki prispevajo k zmanjšanju sistemskih emisij, na primer razogljičenje industrije, izboljšanje javnega prevoza in prehod na podnebju prijaznejšo oskrbo s hrano,” pa meni Renata Karba iz Umanotere.

Dodaja, da bodo pomembna priložnost za to že junijske evropske volitve, saj podnebna politika Evropske unije v veliki meri določa tudi slovensko podnebno politiko.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

V ujmah prizadetih več kot 6000 objektov, 330 jih ne bo moglo več stati na istih mestih

Objavljeno

dne

Avtor

Država in občine bodo za okoli 330 prizadetih hiš morale poiskati nadomestne lokacije, je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi po ujmi povedal državni sekretar Jože Novak.

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po ujmi povedal, da je okoli 330 prizadetih hiš na takšnih mestih, kjer ne bodo mogle več stati. Zanje bodo morali poiskati nadomestne lokacije drugje.

Za 80 objektov pa velja, da so poškodovani do te mere, da jih bodo bodisi z nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo lahko obnovili na istem mestu oz. bo mogoča tudi gradnja v bližnji okolici. Skupno je bilo na različne načine prizadetih okoli 6000 objektov.

Rekonstrukcije, ki so se začele, se nadaljujejo, ne da bi bilo treba vlagati vloge na novo, je kot bistveno poudaril Novak, ki je povedal, da se glede na zakonski predlog samodejno določa, da se gradbena dovoljenja, ki so bila izdana v času pred ujmo, podaljšujejo, skupaj na pet let, s čimer stopajo nasproti investitorjem, ki v tem času zaradi razmer niso mogli graditi.

Država in občine bodo za okoli 330 prizadetih hiš morale poiskati nadomestne lokacije, je ob predstavitvi predloga zakona o obnovi po ujmi povedal državni sekretar Jože Novak.

Državna tehnična pisarna bo po Novakovih besedah v večini pomagala vsem investitorjem in poskrbela za nadomestne rešitve. “Ponudila bo najmanj enakovredno, če ne boljšo rešitev,” je dejal Novak. Pričakovati je različne odzive na to, so pa nekateri lastniki ogroženih objektov skupaj s sodelavci tehničnih pisarn že začeli iskati rešitve.

Če bo kdo želel iti v neki objekt, ki je že zgrajen, ga bodo odkupili in posameznike preselili v objekte, ki že stojijo kjer koli v občini ali v bližini. Druga možnost je, da bo kdo zahteval sredstva in dobil plačano ter ne bo želel več graditi. Tudi takšne situacije so,” je dodal.

Za primere, kjer bo treba najti prostor za novo hišo, je napovedal, da bo država zgradila novo hišo na stavbnem zemljišču. Usmeritev v zakonskem predlogu je, da bi takšna gradnja potekala na poselitvenih območjih, ki že obstajajo v občinskih prostorskih načrtih.

Druga možnost je, da lahko določen postopek hitreje izpeljejo in ga vodijo za gradnjo nekaj hiš skupaj. “Pričakujemo, da bomo vsaj tretjino objektov rešili na takšen način, z majhnimi lokacijami po ena, dve, tri, pet hiš v nekaterih občinah,” je dejal.

Nove lokacije za več kot 100 hiš

V tistih občinah Zgornje Savinjske doline, kjer bo treba najti nove lokacije za 100 oz. 150 hiš, pa bodo to urejali posebni občinski prostorski načrti oz. sanacijski prostorski načrti.

Občine so se tega že lotile skupaj z državno pisarno in ministrstvom za naravne vire in prostor ter že pripravljajo določene lokacije, je dejal Novak.

Glede pridobivanja potrebnih soglasij je kot pomembno postopkovno rešitev v zakonu navedel, da če nekdo v 30 dneh ne izda mnenja, se šteje, da je mnenje dano. Državni sekretar na ministrstvu, konkretno on, pa bo tedensko oz. 14-dnevno koordiniral vse soglasodajalce.

Pripravljen bo tudi poseben program za obnovo vodotokov. “Posamezne vodotoke bomo začeli urejati trajnostno, sonaravno in na način, da bi bili podnebno odporni,” je dejal. Napovedal je tudi, da bo za območja, kjer so bile poplave, treba preveriti obstoječe prostorske načrte in jih po potrebi spremeniti, “najmanj s presojo vodarskih soglasij”.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Narobe svet: na Siciliji zaradi visokih temperatur in možnosti požarov zapirajo šole

Objavljeno

dne

Avtor

Pri naših zahodnih sosedih, konkretneje na Siciliji, so danes zaprte številne šole. V Cefaluju blizu Palerma so jih zaprli zaradi vročine: vremenoslovci na Siciliji za danes napovedujejo do 35 stopinj Celzija. Prejšnji teden so bile zaradi vročine zaprte tudi šole na Kanarskih otokih.

Potem ko so požari prizadeli Sicilijo poleti, župan Cefaluja Daniele Tumminello ni želel tvegati. Ob upoštevanju obvestila Civilne zaščite, ki je za danes razglasila visoko stopnjo pripravljenosti zaradi nevarnosti požarov in močnega juga s temperaturami nad 35 stopinj, je podpisal odlok o zaprtju šol vseh stopenj. Enak ukrep so sprejeli v bližnjih krajih, kot so Trabia, Lascari in Campofelice di Roccella, pišejo italijanski mediji.

Odločitev upošteva to, da veliko učencev, ki obiskujejo šole v Cefaluju, prihaja iz bližnjih občin, zato se je potovanjem priporočljivo izogibati.

Župan je poudaril pomen varnosti šolske populacije in cilj zagotavljanja boljše pretočnosti avtomobilskega prometa. Poleg tega naj bi se izognili preobremenitvi cest v nujnih primerih in tako zmanjšali potencialni vpliv na tamkajšnji prometni sistem.

Številne šole po Italiji pa so zaprte še zaradi dveh razlogov. Zaradi splošne stavke, s katero mnoge sindikalne organizacije zahtevajo nove kolektivne pogodbe v javnem sektorju. V približno 40 občinah v Liguriji pa bodo učenci ostali doma zaradi hudih neviht, ki jih pričakujejo ob severnem Tirenskem morju.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO