EKOLOGIJA
Opazovanje biotske raznovrstnost tudi s sateliti
Spremembe življenja na Zemlji pomagajo spremljati tudi NASINI sateliti – kako jim to uspeva?
Da igrajo podnebne spremembe vse večjo vlogo pri globalnem upadu biotske raznovrstnosti – raznolikosti življenja na Zemlji, že vemo, toda marsikdaj se nam pojavi vprašanje, kako lahko znanstveniki to sploh zaznajo. Eden od načinov je uporaba satelitov ter podatkov, ki jih ti zberejo.
Tako so prav NASINI sateliti zaznali, da se je občutno zmanjšalo število ptic, kar lahko zaznamo tudi v svoji okolici – se tudi vam dozdeva, da je ptičjega žvrgolenja vse manj? Študija iz leta 2019, ki jo je izvedel Laboratorij za ornitologijo na univerzi Cornell, je ocenila, da so v Severni Ameriki izgubili približno 3 milijarde divjih ptic, kar je 29 % manj kot leta 1970. Glavni vzrok za to so človekove aktivnosti.
Toda prizadete niso le ptice … Poročilo Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti ocenjuje, da je ogroženih približno en milijon rastlinskih in živalskih vrst. Na biodiverziteto ter naravno ravnovesje življenja na Zemlji vpliva več dejavnikov, vsem pa je skupno nekaj – človeška aktivnost.
To vključuje izgubo habitatov zaradi krčenja gozdov, sprememb rabe zemljišč in podnebnih sprememb. Naraščajoče globalne temperature, bolj kisli oceani in ekstremni vremenski dogodki – od vročinskih valov in suš do poplav in požarov – hitro spreminjajo globalne ekosisteme. Večji organizmi običajno potrebujejo tisoče do milijone let, da se prilagodijo novim podnebjem, zato je trenutno hitro spreminjanje Zemljinega podnebja pravi pekel.
Kako torej biotsko raznovrstnost spremlja NASA?
NASA sodeluje s partnerji po vsem svetu ter v skoraj realnem času, povezuje satelitske podatke z meritvami na terenu. S pomočjo teh meritev znanstveniki hitro ugotavljajo, kaj se dogaja in kakšen vpliv ima na planet.
Sateliti že desetletja spremljajo spremembe življenja na Zemlji. Satelitski podatki, kot na primer podatki iz programa Landsat in drugih satelitov, skupaj z zemeljskimi podatki, pomagajo znanstvenikom ustvariti celovitejšo sliko tega, kaj se dogaja na planetu in zakaj.

Kako torej vemo, kaj se dogaja z življenjem na Zemlji?
NASA sateliti igrajo ključno vlogo pri zbiranju podatkov o biotski raznovrstnosti iz daljave, pogosto iz orbite. To je tisto, kar imenujemo oddaljeno zaznavanje. Satelitski posnetki, ki se združujejo z zračnimi in terenskimi podatki, pomagajo prikazati, kje rastline in živali živijo in uspevajo v določenem času, kar omogoča dolgoročno sledenje sprememb.
Nova tehnologija oddaljenega zaznavanja lahko pomaga razširiti naš pogled na okolje in uvid v to, kako se spreminja. To vključuje napredovanje satelitov za zbiranje hiperspektralnih podatkov, ki identificirajo sestavo predmeta ali organizma na podlagi njegove interakcije z svetlobo.
S pomočjo podatkov znanstveniki lahko pomagajo ugotoviti, kako okoljske spremembe vplivajo na različne vrste rastlin v ekosistemih. Ta nova spoznanja lahko dopolnijo manjkajoče informacije o tem, kako se ekosistemi spreminjajo zaradi človekovih dejavnosti, zlasti na oddaljenih in težko dostopnih območjih, ter tako zagotavljajo bolj celovito globalno sliko.
EKOLOGIJA
Kako HEPA filtri pomagajo v boju proti zimskemu smogu
Ko dnevi postajajo krajši, temperature nižje in segrevanje močnejše, postaja vse bolj jasno, da je zimski zrak nad velikimi slovenskim mesti ne le “hladen”, ampak pogosto tudi nevaren. V Ljubljani in drugih urbanih območjih se povečajo koncentracije škodljivih delcev PM2.5 in PM10, zato se rdeči alarmi pojavljajo vse pogosteje, ki nas obveščajo, da je kakovost zraka izjemno škodljiva za zdravje. V tako imenovanih rdečih obdobjih dneva ni priporočljivo biti aktiven ali celo na prostem.
Zimski smog
Onesnaženje zraka je v hladnejšem delu leta intenzivnejše zaradi kombinacije smoga, ki nastaja zaradi ogrevanja gospodinjstev in industrije, prometa ter šibkejših nihanj zraka. V času naraščajočega onesnaženja zraka naš dom postaja vse pomembnejše zatočišče, kjer mora biti vse varno in čisto. Onesnaženje zraka pozimi na Sloveniji ni občasna težava, temveč sistemski pojav. V zimskih mesecih, zaradi vključitve kaminov, slabše prezračevanja in pojava temperaturne inverzije, se koncentracija delcev znatno poveča. V praksi to pomeni, da se notranji zrak v mestnih dolinah zadržuje, škodljivi delci pa se kopičijo v neugodnih vremenskih razmerah. Ko zunanji zrak postane “težko” dihati, notranji prostor postane prva obrambna linija za zaščito zdravja.

Kako zagotoviti čist zrak v stanovanju?
V zaprtih prostorih lahko delci v zraku, kot so prah, pepel in dim, ostanejo v zraku več ur. Če želimo zagotoviti popolnoma varen dom za naše bližnje in če želimo biti prepričani, da živimo v čistem prostoru, moramo uporabljati naprave s HEPA filtrom. Sesalec ali čistilec zraka, opremljen s HEPA filtrom, lahko zelo enostavno in učinkovito odstrani večino škodljivih delcev. Filtri, kot je HEPA, so zelo učinkoviti in ujamejo tudi najmanjše delce, ki jih običajni filtri in sesalniki spustijo skozi. Z uporabo te tehnologije v vašem gospodinjstvu zmanjšate skupno izpostavljenost škodljivim snovem, zlasti v trenutkih, ko zunanji zrak nosi visoke ravni onesnaženja.

Pred nami je hladnejši čas v letu, ki prinaša zimsko onesnaženje zraka, ki je velik problem v urbanih območjih. Ta pojav predstavlja resen zdravstveni izziv in pomembno je, da zrak v gospodinjstvih ostane čist. Če želimo zagotoviti varnost, moramo uporabiti sesalce ali čistilce zraka s HEPA filtrom. Takšne naprave niso več luksuz, temveč razumna in dostopna mera prilagajanja slabši kakovosti zraka, s katero se vse bolj spopadamo. Čeprav filter ne more rešiti vzrokov onesnaženja, lahko bistveno zmanjša delež škodljivih delcev v zaprtem prostoru in tako zaščiti zdravje gospodinjstva

EKOLOGIJA
Začel se je Evropski teden zmanjševanja odpadkov
V Evropski uniji vsako leto zavržemo več kot 2 milijardi ton odpadkov. V Sloveniji več kot 4 milijone ton. Vsak od nas zavrže na leto več kot 400 kg odpadkov, od tega je kar petina hrane in veliko stvari, ki so še uporabne. Preprečevanje nastajanja odpadkov je v Evropski uniji in Sloveniji zato že dolgo prioriteta. V Sloveniji evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) med 22.in 30. novembrom poteka v organizaciji Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije ter ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Evropski teden zmanjševanja odpadkov se letos osredotoča na enega najhitreje rastočih tokov odpadkov v Evropi, to je odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO).
Zakaj je tema pomembna?
- Količina OEEO raste trikrat hitreje kot ostali odpadki.
- Velik del OEEO je mogoče reciklirati – nekatere naprave celo do 90 %.
- Povprečno slovensko gospodinjstvo v enem letu kupi 38 kg nove električne in elektronske opreme, a zbere le 15 kg odpadne.
Pravilno odlaganje OEEO omogoča predelavo, ohranja naravne vire ter varuje okolje in zdravje ljudi.


Kako pravilno ravnati z OEEO?
- OEEO ne sodi med mešane komunalne odpadke.
- Oddamo jo lahko:
- ob nakupu nove opreme,
- v zbirnih centrih,
- izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
- Če je oprema še uporabna, jo poskusimo ponovno uporabiti.
- OEEO vsebuje nevarne snovi (svinec, kadmij, živo srebro, CFC pline), ki jih je treba ustrezno odstraniti ali ponovno uporabiti.
Med OEEO sodijo: gospodinjske naprave, zasloni, IT in telekomunikacijska oprema, zabavna elektronika, orodje, razsvetljava, ure, aparati za nego telesa, elektronske igrače in športna oprema.

EKOLOGIJA
Za pravilno odlaganje azbestnih plošč v Mariboru bo delno finančno pokrila tamkajšnja občina
Mestna občina Maribor bo objavila razpis za subvencioniranje stroškov odlaganja azbestnih plošč, s čimer želi spodbuditi občane k zamenjavi azbestnih kritin in pravilnemu odlaganju tega nevarnega odpadka.
Ideja je vzniknila med pripravami na letošnjo spomladansko čistilno akcijo. “Želja je, da ravnamo odgovorno s tem, da pristopimo nasproti občanom in zagotovimo subvencioniranje pri predaji teh odpadkov, ki na žalost dostikrat pristanejo v gozdovih oziroma na kakšnih drugih površinah, ki za to seveda niso primerne,” je povedal Andraž Mlaker iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor.
Na razpis, ki naj bi ga objavili takoj po potrditvi v mestnem svetu (predvidoma danes, 5. maja), se bodo lahko prijavili občani Mestne občine Maribor, ki so lastniki ali solastniki objekta v tej občini s kritino iz azbestcementa.

“Načrtovano je, da bomo v tem spomladanskem roku iz mestnega proračuna za ta namen zagotovili 20.000 evrov. Če se bo pokazalo, da bi bilo treba zagotoviti še več sredstev, bomo to storili v jesenskem času in ponovili razpis,” je pojasnil Mlaker.
Občina bi po predlogu pravilnika pokrila celoten strošek odlaganja azbestnih plošč, pri čemer je najvišji možni znesek subvencije za posameznika tisoč evrov.
Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. V okolju je še veliko različnih azbestnih materialov, predvsem gradbenih in izolacijskih, čeprav je od prepovedi proizvodnje in prodaje azbesta v Sloveniji minilo več kot 20 let.
-
LESENA GRADNJA4 tedni nazajMarles dokazuje, da je lesena montažna gradnja primerna tudi za zahtevne javne objekte
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajTreppova vila – formalno varovana dediščina tik pred razpadom
-
Materiali1 mesec nazajSlovenski razvojni preboj: napredni gradbeni materiali iz sekundarnih surovin
-
Arhitektura4 tedni nazajVietnam načrtuje gradnjo največjega stadiona na svetu
-
Arhitektura2 tedna nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
PREDSTAVITEV2 tedna nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA3 tedni nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
GRADNJA3 tedni nazajV Brdih postavili začasni montažni most

