Društvo Eko Anhovo in dolina Soče je na inšpektorat za okolje in prostor podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, saj menijo, da Salonit ne zagotavlja ustreznih meritev temperature sosežiga. Salonit vse očitke zavrača.

Na Salonit Ahovo letijo novi očitki, povezani s sosežigom odpadkov. Prepričani, da ne izvaja ene od meritev, ki jo zahteva okoljevarstveno dovoljenje, ga je Eko Anhovo in dolina Soče prijavilo okoljski inšpekciji. “Agencija za okolje je dolžna izvajati nadzor, a ga očitno ne,” pravi Mateja Sattler. Salonit odgovarja: meritve opravljamo, rezultate bomo predali agenciji.

Salonit Anhovo mora v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem iz leta 2007 ob sosežigu odpadkov opravljati številne meritve in o njih redno poročati agenciji za okolje (Arso). Med drugim mora redno in trajno meriti tudi temperaturo na reprezentativni točki, s čimer mora preverjati, ali prihaja do popolnega zgorevanja odpadkov ter razpada strupenih in za zdravje ljudi izjemno nevarnih dioksinov.

Sumijo, da meritve sploh ne opravljajo

V društvu Eko Anhovo in dolina Soče pa so prepričani, da podjetje te meritve sploh ne opravlja. Tako vsaj sklepajo glede na dejstvo, da Arso o tem za obdobje zadnjih štirih let nima podatkov. To so društvu potrdili na agenciji. “Od Arso smo prejeli odgovor, da podatkov, ki se nanašajo na izvajanje trajnih meritev temperature na točki z oznako HT40, za obdobje od 2018 do 2022 še niso prejeli. Zanje naj bi zaprosili podjetje Salonit Anhovo ter od njih prejeli obljubo, da jih v podjetju pripravljajo ter da nam jih bodo posredovali takoj, ko jih prejmejo,” je pojasnila Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče.

Zaradi suma, da meritev sploh ne izvajajo, je društvo inšpektorat za okolje in energijo podalo prijavo suma kršitve okoljevarstvenega dovoljenja. “Ugotavljamo, da se kljub agresivni propagandi cementarne o zelenem prehodu ne izvajajo niti temeljne obveznosti iz okoljevarstvenega dovoljenja. Organ nadzora Arso pa v najmanj štirih letih ni ugotovil, da zavezanec ne izvaja obratovalnega monitoringa v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Zakaj Arso nima podatkov o tem, naj ugotavlja inšpekcija,” poudarja Sattlerjeva. Meni, da je žalostno, da mora na nadzor, ki ga je dolžna izvajati pristojna institucija, opozarjati civilna družba. “Na neučinkovitost državnega nadzora opozarjamo že desetletje – sprašujemo se, zakaj se na tem področju še vedno ničesar ne naredi,” se strinja Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.

Da ni pravilnega nadzora nad sosežigom odpadkov, so prepričani tudi v Civilni iniciativi Danes!. “Pričakujemo, da bodo ustrezni organi in inšpekcija urgentno ukrepali ter nemudoma zagotovili zakonito delovanje podjetja Salonit Anhovo,” poudarja Manuela Korečič. Na prijavo so se odzvali tudi na Občini Kanal ob Soči. Od Salonita so včeraj zahtevali, “da do konca današnjega dne (do polnoči) posreduje vse neobdelane rezultate trajnih meritev na točki HT 40.”

“Meritve opravljamo, posredovali bomo podatke”

“V Salonitu Anhovo delujemo skladno z veljavnimi predpisi in v celoti spoštujemo okvire veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja (OVD),” so se na prijavo odzvali v podjetju. Kot pravijo, izvajajo “obratovalni monitoring emisij v zrak skladno s predpisi in kot je določeno v Programu obratovalnega monitoringa. Le-tega je za Salonit Anhovo pripravila akreditirana institucija in je bil del vloge za pridobitev OVD.” Zagotavljajo, da meritve temperature na točki prikopa izmenjevalnika toplote na peč, ki jih zahteva OVD, redno izvajajo, jih pa ne pošiljajo po avtomatizmu na Arso, ker tega ne zahteva program monitoringa. Arso jih zanje tudi ni zaprosil. “Nedavno smo prejeli poziv za posredovanje teh podatkov. Da zagotovimo transparentnost našega delovanja do regulatorja bomo zaželene podatke seveda posredovali v najkrajšem možnem času,” zagotavljajo v Salonitu.

Iz bioplinarne v Trimlinih v občini Lendava je pretekli konec tedna znova iztekel digestat. Župan Lendave Janez Magyar meni, da je šlo za nameren izpust, medtem ko je oskrbnik inšpektorjem dejal, da je šlo za sabotažo.

Župan Lendave Janez Magyar si je dogajanje v nedelujoči bioplinarni konec prejšnjega tedna ogledal tudi sam. Digestat je po njegovih besedah tekel iz cisterne na sosednjo njivo, ki je v lasti bioplinarne. Ko je bila zemlja prepojena z njim, pa je začel odtekati v potok Kopica. Digestat je sicer ostanek organskih snovi iz bioplinarn, ki se lahko uporablja kot gnojilo.

Prepričan je, da gre za neodgovorno in namerno dejanje, saj digestat ni iztekal prvič. Poleg tega je bilo po njegovih besedah jasno, da je nekdo namensko odprl ventil na cisterni, da je lahko iz nje iztekala omenjena snov. “Nemogoče je, da bi se ventil odprl sam, saj se odpira tako, da ga je treba posebej dvigniti,” je dejal. Kot pravi, je “država jasno naložila, da je treba omenjene snovi odpeljati na uničenje, namesto tega pa vedno znova prihaja do takih ekscesov”.

Tovrstne izpuste na občinski upravi redno prijavljajo, policija svoje delo opravi, pridejo tudi inšpektorji za okolje, a v nadaljevanju se ne zgodi nič, opozarja župan. Kot pravi, je do zdaj že večkrat skušal priti v stik z lastnikom bioplinarne, a se ta srečanjem izogiba.

Inšpekcija: Izliva zaradi prisilnega odprtja ventila

Na inšpektoratu za okolje so navedli, da so v ponedeljek v bioplinarni opravili izredni inšpekcijski nadzor. V njem so ugotovili, da se je snov iz bioplinarne začela razlivati zaradi prisilnega odprtja in poškodovanja glavnega ventila, počene medenine in odvitih vijakov na njem.

Na vratih fermentorja je bilo poškodovano tesnilo, za katero je oskrbnik bioplinarne za inšpektorat dejal, da ga je poškodoval neznanec. “Ugotovljeno je tudi bilo, da je v soboto neznani povzročitelj izklopil transformacijsko postajo za lastno rabo. S tem, ko je bila odklopljena električna energija, avtomatsko oziroma samodejno zapiranje ventilov na fermentorjih ni delovalo,” so zapisali na inšpektoratu.

Kot pravijo, snov iz bioplinarne v času pregleda ni več iztekala, bile pa so vidne sledi izpuščanja snovi iz fermentorja bioplinarne na asfaltno površino pred njim, na bližnje kmetijsko zemljišče in navzdol po brežini potoka Kopica na južni strani bioplinarne.

V potoku Kopica je bilo mogoče opaziti tudi površinske pene. Voda v potoku je bila v delu, kjer je bilo zaznati sled izpusta, že bistra in brez vonja, so zapisali. Po navedbi oskrbnika bioplinarne za inšpektorat naj bi iz bioplinarne izteklo od 100 do 200 kubičnih metrov snovi, po navedbah Policijske uprave Murska Sobota pa od 200 do 300 kubičnih metrov.

Bioplinarna je bila nekoč last podjetja Ecos, ki je končalo v stečaju, konec 2019 pa jo je kupilo neznano podjetje Egytec Energy, ki je v 100-odstotni lasti Mohameda Fekry El-Saidyja z naslovom v Belgiji.

Do iztekanja digestata iz kompleksa bioplinarne ni prišlo prvič. Prebivalci so že večkrat protestirali zaradi neznosnega smradu, ki naj bi se širil v njeni bližini.

Na Dunaju božična drevesa po praznikih ne končajo na smetišču, ampak nadaljujejo svojo zgodbo – nekatera uporabijo za proizvodnjo energije, druga pa za hrano avstrijskih koz.

Na kar 576 lokacijah po Dunaju je mogoče vse do srede januarja oddati odsluženo božično drevo, ki ne bo romalo na odpad, ampak bo koristno tudi po tem, ko je opravilo vlogo krašenja doma.

V okviru posebne iniciative namreč božične smrečice v avstrijski prestolnici zbirajo že več let, običajno pa jih zberejo skoraj 200 tisoč oziroma več kot 800 ton.

Smrečice tudi po odhodu iz dunajskih domov prinašajo toplino in svetlobo

Smrečice, ki jih meščani oddajo na zbirnih mestih, so nato odpeljane v eno najsodobnejših sežigalnic Evrope, v Pfaffenau, kjer se ob sežigu ustvarja energije, ki nato služi električni oskrbi in ogrevanju dunajskih gospodinjstev.

Najprej veselje družinam, nato hrana kozam

Pa drugi del zbranih drevesc? Ta se odpelje na posebno deponijo Rautenweg, kjer prebivajo koze avstrijske avtohtone pasme – pincgauer koze, ki so odpadnega smrečja nadvse vesele, saj jim predstavlja izjemno okusen obrok. Koze na deponiji za vzdrževanje vegetacije skrbijo že kar 20 let, zato si svežo zalogo smrečja vsako leto več kot zaslužijo!

V okviru posebne iniciative namreč božične smrečice v avstrijski prestolnici zbirajo že več let, običajno pa jih zberejo skoraj 200 tisoč oziroma več kot 800 ton.

Čeprav naravne smreke ne sodijo med najbolj trajnostno obliko okraševanja, Dunajčani dokazujejo, da lahko njihovo okoljsko škodo z ustreznim ravnanjem in kreativno ter trajnostno iniciativo zmanjšamo.

Bi se lahko česa trajnostnega spomnili tudi pri naši praznični okrasitvi?