EKOLOGIJA
28. julij: Dan svetovega ekološkega dolga
Danes je svetovni dan ekološkega dolga. To je dan, ko je po izračunih človeštvo porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni. V Sloveniji bisto težav predstavljata mobilnost in energetika.
Dan ekološkega dolga izračunava organizacija Global Footprint Network, ki je v sporočilu za javnost opozorila, da ga letos znova zaznamujemo bolj zgodaj, torej 28. julija. Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali biokapaciteto planeta, ki ustreza 1,75 Zemlje.
Zgolj proizvodnja hrane danes zavzema 55 odstotkov biokapacitete planeta, 60 odstotkov svetovnega ekološkega odtisa pa predstavljajo izpusti ogljika, so zapisali v organizaciji. Dan ekološkega dolga zaznamujemo že 50 let, kar pomeni, da bi Zemlja za obnovo vseh svojih virov potrebovala 19 let.
Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za šest dni, bi do sredine stoletja zaživeli znotraj planetarnih meja. Če bi želeli doseči cilj pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, pa bi morali dan ekološkega dolga letno zamakniti za 10 dni.
Ekološki dolg je pripeljal do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti, povečanja izpustov toplogrednih plinov ter slabše prehranske in energetske varnosti. Posledice netrajnostnega upravljanja virov so vedno bolj opazne, saj smo priča nadpovprečno visokim temperaturam in vročinskim valovom, pogostim gozdnim požarom, sušam, poplavam in drugim naravnim katastrofam, opozarjajo v organizaciji Global Footprint Network.

Raziskava organizacije je obenem pokazala, da več kot tri milijarde ljudi živi v državah, ki proizvedejo manj hrane, kot je porabijo, obenem pa ustvarijo tudi manj prihodkov od svetovnega povprečja. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do hrane znotraj države, hkrati pa ta za njih ni dostopna niti na svetovnem trgu. Ob upoštevanju vseh drugih naravnih virov število ljudi, ki so izpostavljeni tovrstnemu tveganju, poskoči na 5,8 milijarde.
Potencialne rešitve: zmanjšanje zavržene hrane, več kolesarjenja, vetrne elektrarne …
Na voljo so številne možnosti za zmanjšanje ekološkega odtisa, ki so tudi ekonomsko smiselne. Zmanjšanje količine zavržene hrane za polovico na svetovni ravni bi lahko dan ekološkega dolga zamaknilo za 13 dni. Svetovna nadgradnja kolesarske infrastrukture, kot jo poznajo na Nizozemskem, bi lahko dan ekološkega dolga prestavila za devet dni. S proizvodnjo energije s kopenskimi vetrnimi turbinami bi lahko datum dneva ekološkega dolga premaknili za vsaj 10 dni, so med drugim našteli v omenjeni organizaciji.
Direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc je ob tem opozoril na številne gozdne požare, s katerimi se v času svetovnega dneva ekološkega dolga spopada tudi Slovenija. Gozd je z vidika ekološkega odtisa in posledično ekološkega dolga ključnega pomena kot ponor toplogrednega ogljikovega dioksida. “Takšni gozdni požari, kot smo jim priča v Sredozemlju in drugod po svetu, povzročajo dodatne izpuste že skladiščenega ogljika in zdravju škodljivih onesnaževal, hkrati pa se s tem uničujejo pomembne površine biokapacitete, ki v naslednjih letih ne bo opravljala že omenjene pomembne funkcije ponora ogljika,” je opozoril.
Zato je pomembno, kako bomo kot družba v prihodnje upravljali svoje naravne vire, kot so gozdovi, in jih ohranjali v dobri kondiciji. Hkrati pa ne smemo pozabiti na zmanjšanje odtisa s sistemskimi pristopi, saj je posameznik težko trajnosten v netrajnostni družbi. “Posledično je ključnega pomena, da se kot družba spopademo s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti. V Sloveniji sta jedro tega problema predvsem mobilnost in energetika,” je poudaril. Slovenija je dan ekološkega dolga zaznamovala že 18. aprila
EKOLOGIJA
Kako HEPA filtri pomagajo v boju proti zimskemu smogu
Ko dnevi postajajo krajši, temperature nižje in segrevanje močnejše, postaja vse bolj jasno, da je zimski zrak nad velikimi slovenskim mesti ne le “hladen”, ampak pogosto tudi nevaren. V Ljubljani in drugih urbanih območjih se povečajo koncentracije škodljivih delcev PM2.5 in PM10, zato se rdeči alarmi pojavljajo vse pogosteje, ki nas obveščajo, da je kakovost zraka izjemno škodljiva za zdravje. V tako imenovanih rdečih obdobjih dneva ni priporočljivo biti aktiven ali celo na prostem.
Zimski smog
Onesnaženje zraka je v hladnejšem delu leta intenzivnejše zaradi kombinacije smoga, ki nastaja zaradi ogrevanja gospodinjstev in industrije, prometa ter šibkejših nihanj zraka. V času naraščajočega onesnaženja zraka naš dom postaja vse pomembnejše zatočišče, kjer mora biti vse varno in čisto. Onesnaženje zraka pozimi na Sloveniji ni občasna težava, temveč sistemski pojav. V zimskih mesecih, zaradi vključitve kaminov, slabše prezračevanja in pojava temperaturne inverzije, se koncentracija delcev znatno poveča. V praksi to pomeni, da se notranji zrak v mestnih dolinah zadržuje, škodljivi delci pa se kopičijo v neugodnih vremenskih razmerah. Ko zunanji zrak postane “težko” dihati, notranji prostor postane prva obrambna linija za zaščito zdravja.

Kako zagotoviti čist zrak v stanovanju?
V zaprtih prostorih lahko delci v zraku, kot so prah, pepel in dim, ostanejo v zraku več ur. Če želimo zagotoviti popolnoma varen dom za naše bližnje in če želimo biti prepričani, da živimo v čistem prostoru, moramo uporabljati naprave s HEPA filtrom. Sesalec ali čistilec zraka, opremljen s HEPA filtrom, lahko zelo enostavno in učinkovito odstrani večino škodljivih delcev. Filtri, kot je HEPA, so zelo učinkoviti in ujamejo tudi najmanjše delce, ki jih običajni filtri in sesalniki spustijo skozi. Z uporabo te tehnologije v vašem gospodinjstvu zmanjšate skupno izpostavljenost škodljivim snovem, zlasti v trenutkih, ko zunanji zrak nosi visoke ravni onesnaženja.

Pred nami je hladnejši čas v letu, ki prinaša zimsko onesnaženje zraka, ki je velik problem v urbanih območjih. Ta pojav predstavlja resen zdravstveni izziv in pomembno je, da zrak v gospodinjstvih ostane čist. Če želimo zagotoviti varnost, moramo uporabiti sesalce ali čistilce zraka s HEPA filtrom. Takšne naprave niso več luksuz, temveč razumna in dostopna mera prilagajanja slabši kakovosti zraka, s katero se vse bolj spopadamo. Čeprav filter ne more rešiti vzrokov onesnaženja, lahko bistveno zmanjša delež škodljivih delcev v zaprtem prostoru in tako zaščiti zdravje gospodinjstva

EKOLOGIJA
Začel se je Evropski teden zmanjševanja odpadkov
V Evropski uniji vsako leto zavržemo več kot 2 milijardi ton odpadkov. V Sloveniji več kot 4 milijone ton. Vsak od nas zavrže na leto več kot 400 kg odpadkov, od tega je kar petina hrane in veliko stvari, ki so še uporabne. Preprečevanje nastajanja odpadkov je v Evropski uniji in Sloveniji zato že dolgo prioriteta. V Sloveniji evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) med 22.in 30. novembrom poteka v organizaciji Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije ter ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Evropski teden zmanjševanja odpadkov se letos osredotoča na enega najhitreje rastočih tokov odpadkov v Evropi, to je odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO).
Zakaj je tema pomembna?
- Količina OEEO raste trikrat hitreje kot ostali odpadki.
- Velik del OEEO je mogoče reciklirati – nekatere naprave celo do 90 %.
- Povprečno slovensko gospodinjstvo v enem letu kupi 38 kg nove električne in elektronske opreme, a zbere le 15 kg odpadne.
Pravilno odlaganje OEEO omogoča predelavo, ohranja naravne vire ter varuje okolje in zdravje ljudi.


Kako pravilno ravnati z OEEO?
- OEEO ne sodi med mešane komunalne odpadke.
- Oddamo jo lahko:
- ob nakupu nove opreme,
- v zbirnih centrih,
- izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
- Če je oprema še uporabna, jo poskusimo ponovno uporabiti.
- OEEO vsebuje nevarne snovi (svinec, kadmij, živo srebro, CFC pline), ki jih je treba ustrezno odstraniti ali ponovno uporabiti.
Med OEEO sodijo: gospodinjske naprave, zasloni, IT in telekomunikacijska oprema, zabavna elektronika, orodje, razsvetljava, ure, aparati za nego telesa, elektronske igrače in športna oprema.

EKOLOGIJA
Za pravilno odlaganje azbestnih plošč v Mariboru bo delno finančno pokrila tamkajšnja občina
Mestna občina Maribor bo objavila razpis za subvencioniranje stroškov odlaganja azbestnih plošč, s čimer želi spodbuditi občane k zamenjavi azbestnih kritin in pravilnemu odlaganju tega nevarnega odpadka.
Ideja je vzniknila med pripravami na letošnjo spomladansko čistilno akcijo. “Želja je, da ravnamo odgovorno s tem, da pristopimo nasproti občanom in zagotovimo subvencioniranje pri predaji teh odpadkov, ki na žalost dostikrat pristanejo v gozdovih oziroma na kakšnih drugih površinah, ki za to seveda niso primerne,” je povedal Andraž Mlaker iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor.
Na razpis, ki naj bi ga objavili takoj po potrditvi v mestnem svetu (predvidoma danes, 5. maja), se bodo lahko prijavili občani Mestne občine Maribor, ki so lastniki ali solastniki objekta v tej občini s kritino iz azbestcementa.

“Načrtovano je, da bomo v tem spomladanskem roku iz mestnega proračuna za ta namen zagotovili 20.000 evrov. Če se bo pokazalo, da bi bilo treba zagotoviti še več sredstev, bomo to storili v jesenskem času in ponovili razpis,” je pojasnil Mlaker.
Občina bi po predlogu pravilnika pokrila celoten strošek odlaganja azbestnih plošč, pri čemer je najvišji možni znesek subvencije za posameznika tisoč evrov.
Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. V okolju je še veliko različnih azbestnih materialov, predvsem gradbenih in izolacijskih, čeprav je od prepovedi proizvodnje in prodaje azbesta v Sloveniji minilo več kot 20 let.
-
LESENA GRADNJA4 tedni nazajMarles dokazuje, da je lesena montažna gradnja primerna tudi za zahtevne javne objekte
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajTreppova vila – formalno varovana dediščina tik pred razpadom
-
Materiali1 mesec nazajSlovenski razvojni preboj: napredni gradbeni materiali iz sekundarnih surovin
-
Arhitektura4 tedni nazajVietnam načrtuje gradnjo največjega stadiona na svetu
-
Arhitektura2 tedna nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
PREDSTAVITEV2 tedna nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA3 tedni nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
GRADNJA3 tedni nazajV Brdih postavili začasni montažni most

