Connect with us

EKOLOGIJA

28. julij: Dan svetovega ekološkega dolga

Objavljeno

dne

Danes je svetovni dan ekološkega dolga. To je dan, ko je po izračunih človeštvo porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni. V Sloveniji bisto težav predstavljata mobilnost in energetika.

Dan ekološkega dolga izračunava organizacija Global Footprint Network, ki je v sporočilu za javnost opozorila, da ga letos znova zaznamujemo bolj zgodaj, torej 28. julija. Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali biokapaciteto planeta, ki ustreza 1,75 Zemlje.

Zgolj proizvodnja hrane danes zavzema 55 odstotkov biokapacitete planeta, 60 odstotkov svetovnega ekološkega odtisa pa predstavljajo izpusti ogljika, so zapisali v organizaciji. Dan ekološkega dolga zaznamujemo že 50 let, kar pomeni, da bi Zemlja za obnovo vseh svojih virov potrebovala 19 let.

Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za šest dni, bi do sredine stoletja zaživeli znotraj planetarnih meja. Če bi želeli doseči cilj pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, pa bi morali dan ekološkega dolga letno zamakniti za 10 dni.

Ekološki dolg je pripeljal do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti, povečanja izpustov toplogrednih plinov ter slabše prehranske in energetske varnosti. Posledice netrajnostnega upravljanja virov so vedno bolj opazne, saj smo priča nadpovprečno visokim temperaturam in vročinskim valovom, pogostim gozdnim požarom, sušam, poplavam in drugim naravnim katastrofam, opozarjajo v organizaciji Global Footprint Network.

Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali 1,75 Zemlje.

Raziskava organizacije je obenem pokazala, da več kot tri milijarde ljudi živi v državah, ki proizvedejo manj hrane, kot je porabijo, obenem pa ustvarijo tudi manj prihodkov od svetovnega povprečja. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do hrane znotraj države, hkrati pa ta za njih ni dostopna niti na svetovnem trgu. Ob upoštevanju vseh drugih naravnih virov število ljudi, ki so izpostavljeni tovrstnemu tveganju, poskoči na 5,8 milijarde.

Potencialne rešitve: zmanjšanje zavržene hrane, več kolesarjenja, vetrne elektrarne …

Na voljo so številne možnosti za zmanjšanje ekološkega odtisa, ki so tudi ekonomsko smiselne. Zmanjšanje količine zavržene hrane za polovico na svetovni ravni bi lahko dan ekološkega dolga zamaknilo za 13 dni. Svetovna nadgradnja kolesarske infrastrukture, kot jo poznajo na Nizozemskem, bi lahko dan ekološkega dolga prestavila za devet dni. S proizvodnjo energije s kopenskimi vetrnimi turbinami bi lahko datum dneva ekološkega dolga premaknili za vsaj 10 dni, so med drugim našteli v omenjeni organizaciji.

Direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc je ob tem opozoril na številne gozdne požare, s katerimi se v času svetovnega dneva ekološkega dolga spopada tudi Slovenija. Gozd je z vidika ekološkega odtisa in posledično ekološkega dolga ključnega pomena kot ponor toplogrednega ogljikovega dioksida. “Takšni gozdni požari, kot smo jim priča v Sredozemlju in drugod po svetu, povzročajo dodatne izpuste že skladiščenega ogljika in zdravju škodljivih onesnaževal, hkrati pa se s tem uničujejo pomembne površine biokapacitete, ki v naslednjih letih ne bo opravljala že omenjene pomembne funkcije ponora ogljika,” je opozoril.

Zato je pomembno, kako bomo kot družba v prihodnje upravljali svoje naravne vire, kot so gozdovi, in jih ohranjali v dobri kondiciji. Hkrati pa ne smemo pozabiti na zmanjšanje odtisa s sistemskimi pristopi, saj je posameznik težko trajnosten v netrajnostni družbi. “Posledično je ključnega pomena, da se kot družba spopademo s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti. V Sloveniji sta jedro tega problema predvsem mobilnost in energetika,” je poudaril. Slovenija je dan ekološkega dolga zaznamovala že 18. aprila

EKOLOGIJA

Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!

Objavljeno

dne

V sodobnem svetu, kjer trajnost postaja nujna in potrebna ter se odgovornost do okolja prebuja bolj kot kadar koli prej, se postavlja ključno vprašanje: kako lahko eleganco svojega doma združimo s premišljenim ravnanjem z biološkimi odpadki?

Poglobimo se v dejstva – vsako leto se v Sloveniji nabere neverjetnih 328.000 ton bioloških odpadkov, kar pomeni približno 140 kilogramov smeti na prebivalca. To ni le breme za naše okolje, temveč tudi izvor toplogrednih plinov, ki so kar 25-krat močnejši od ogljikovega dioksida. A ne pozabimo, da ti odpadki nosijo tudi potencial, ki ga lahko izkoristimo v svojo korist. Oglejmo si, kaj nam ponujata Organko Daily in Bokashi Organko.

Spoznajte trajnostnega junaka med koši za biološke odpadke – Organko Daily, ki je prejel tudi prestižno nagrado Red Dot za oblikovanje. Tukaj se kreativnost, eleganca in funkcionalnost združijo v izjemni 3,3-litrski posodi, narejeni iz 90 odstotkov reciklirane potrošniške plastike, kamor lahko enostavno odlagate biološke odpadke. Ta inovativna posoda presega meje običajnega s čistimi linijami, preprosto uporabo in sodobno estetiko. Njena vsestranskost je osupljiva: omogoča vam opustitev plastičnih vrečk, preprosto izpraznjenje v rjav zabojnik ali celo neposredno dodajanje v Bokashi Organko kompostnik, če želite narediti dodaten korak v trajnostno prihodnost.

Kompostniki Bokashi Organko so v nasprotju z ustaljenim prepričanjem, da so ostanki hrane samo obremenjujoči odpadki. Nasprotno, ti ostanki so neprecenljiv vir za novo življenje! Z dodatkom mikroorganizmov ustvarite odlično osnovo za izjemno kompostiranje in obenem pridobite dragoceno fermentacijsko tekočino. Uporabite kompost za nego zunanjih zelenic, sadnih dreves ali gredic; naravno in hranilno bogato tekočino pa lahko uporabite tudi za zalivanje sobnih rastlin. V dobi, ko se trudimo ustvariti razkošne vrtove, cvetoče notranje rastline in zagotoviti celovito visokokakovostno oskrbo, postanejo prednosti takšne uporabe organskih odpadkov več kot očitne.

Organko Daily in Bokashi Organko sta več kot le izdelka – sta simbola vaše predanosti do narave in odločenosti, da ustvarite pozitiven vpliv na svet okoli sebe. Z njima bo vaša kuhinja postala navdih za druge, saj boste s ponosom delili svojo pot trajnostne preobrazbe.

Nadaljuj z branjem

EKOLOGIJA

Opazovanje biotske raznovrstnost tudi s sateliti 

Objavljeno

dne

Avtor

Spremembe življenja na Zemlji pomagajo spremljati tudi NASINI sateliti – kako jim to uspeva?

Da igrajo podnebne spremembe vse večjo vlogo pri globalnem upadu biotske raznovrstnosti – raznolikosti življenja na Zemlji, že vemo, toda marsikdaj se nam pojavi vprašanje, kako lahko znanstveniki to sploh zaznajo. Eden od načinov je uporaba satelitov ter podatkov, ki jih ti zberejo.

Tako so prav NASINI sateliti zaznali, da se je občutno zmanjšalo število ptic, kar lahko zaznamo tudi v svoji okolici – se tudi vam dozdeva, da je ptičjega žvrgolenja vse manj? Študija iz leta 2019, ki jo je izvedel Laboratorij za ornitologijo na univerzi Cornell, je ocenila, da so v Severni Ameriki izgubili približno 3 milijarde divjih ptic, kar je 29 % manj kot leta 1970. Glavni vzrok za to so človekove aktivnosti.

Toda prizadete niso le ptice … Poročilo Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti ocenjuje, da je ogroženih približno en milijon rastlinskih in živalskih vrst. Na biodiverziteto ter naravno ravnovesje življenja na Zemlji vpliva več dejavnikov, vsem pa je skupno nekaj – človeška aktivnost.

To vključuje izgubo habitatov zaradi krčenja gozdov, sprememb rabe zemljišč in podnebnih sprememb. Naraščajoče globalne temperature, bolj kisli oceani in ekstremni vremenski dogodki – od vročinskih valov in suš do poplav in požarov – hitro spreminjajo globalne ekosisteme. Večji organizmi običajno potrebujejo tisoče do milijone let, da se prilagodijo novim podnebjem, zato je trenutno hitro spreminjanje Zemljinega podnebja pravi pekel.

Kako torej biotsko raznovrstnost spremlja NASA?

NASA sodeluje s partnerji po vsem svetu ter v skoraj realnem času, povezuje satelitske podatke z meritvami na terenu. S pomočjo teh meritev znanstveniki hitro ugotavljajo, kaj se dogaja in kakšen vpliv ima na planet.

Sateliti že desetletja spremljajo spremembe življenja na Zemlji. Satelitski podatki, kot na primer podatki iz programa Landsat in drugih satelitov, skupaj z zemeljskimi podatki, pomagajo znanstvenikom ustvariti celovitejšo sliko tega, kaj se dogaja na planetu in zakaj.

Primer kocke hiperspektralnih podatkov nad kopnim. Vsak sloj prikazuje podatke o različnih valovnih dolžinah svetlobe, ki jih je izmeril satelit. Različne vrste vegetacije ustvarijo edinstven vzorec svetlobe, ki se odbije nazaj v instrument, čeprav naše oči vse vidijo kot zeleno. To znanstvenikom pomaga ugotoviti ne le, da je na določeni lokaciji zelena vegetacija, temveč tudi, da gre na primer za gozd hrastov. Vir: NASA / NF NEON

Kako torej vemo, kaj se dogaja z življenjem na Zemlji?

NASA sateliti igrajo ključno vlogo pri zbiranju podatkov o biotski raznovrstnosti iz daljave, pogosto iz orbite. To je tisto, kar imenujemo oddaljeno zaznavanje. Satelitski posnetki, ki se združujejo z zračnimi in terenskimi podatki, pomagajo prikazati, kje rastline in živali živijo in uspevajo v določenem času, kar omogoča dolgoročno sledenje sprememb.

Nova tehnologija oddaljenega zaznavanja lahko pomaga razširiti naš pogled na okolje in uvid v to, kako se spreminja. To vključuje napredovanje satelitov za zbiranje hiperspektralnih podatkov, ki identificirajo sestavo predmeta ali organizma na podlagi njegove interakcije z svetlobo.

S pomočjo podatkov znanstveniki lahko pomagajo ugotoviti, kako okoljske spremembe vplivajo na različne vrste rastlin v ekosistemih. Ta nova spoznanja lahko dopolnijo manjkajoče informacije o tem, kako se ekosistemi spreminjajo zaradi človekovih dejavnosti, zlasti na oddaljenih in težko dostopnih območjih, ter tako zagotavljajo bolj celovito globalno sliko.

Nadaljuj z branjem

EKOLOGIJA

Slovenija potrebuje kavcijski sistem za embalažo pijač, saj je dokazano učinkovit

Objavljeno

dne

Avtor

Slovenija po izsledkih študije potrebuje kavcijski sistem za embalažo pijač, če želi izpolniti cilje na področju ločenega zbiranja in recikliranja embalaže, so navedli v Združenju industrije pijač. Za uvedbo kavcijskega sistema bo Slovenija po njihovih ugotovitvah potrebovala najmanj 18 mesecev. Predlagajo kavcijo v višini 20 centov.

Kot je pokazala študija, ki jo je za Združenje industrije pijač opravil norveški strokovnjak Ole Lund Haugen, v Sloveniji obstaja tveganje nedoseganja nacionalnih in evropskih ciljev za leti 2025 in 2029 na področju ločenega zbiranja embalaže PET in recikliranja.

“Študija ugotavlja, da kavcijski sistem v Sloveniji potrebujemo za izpolnitev ciljev za leti 2025 in 2029 ter za zagotavljanje zadostnih količin recikliranega materiala za krožno gospodarstvo. Predlaga, da je slovenski kavcijski sistem shema ločenega zbiranja za doseganje ciljev Slovenije in EU, ki bi zagotavljala zadostno količino recikliranega materiala za doseganje sedanjih in prihodnjih ciljev,” so zapisali v združenju, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Glede na izsledke študije bi morala biti udeležba proizvajalcev pijač obvezna, prav tako bi morala prodajna mesta embalažo pijač prevzemati. “Posebej poudarja, da Slovenija potrebuje en nacionalni sistem, ki ga na neprofitni osnovi vodi tako imenovani administrator. Ta bi bil zadolžen za celotno organizacijo delovanja sistema in upravljanje, vodil pa bi ga odgovorni sektor, to je sektor proizvodnje pijač,” so zapisali.

Vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo SUP je dopolnitev oziroma nadgradnja kavcijskega sistema za embalažo za ponovno polnjenje. “Pomembno je, da je kavcijski sistem transparenten sistem, ki za svojo vzpostavitev zahteva več časa, najmanj 18 mesecev od podelitve licence podjetju administratorju,” so izpostavili.

Potrošnikom bi morala biti kavcija po njihovem prepričanju v celoti povrnjena in prikazana ločeno od maloprodajne cene pijače.

Po predlogu združenja bi kavcijski sistem zajel plastenke PET in pločevinke v kategorijah brezalkoholnih pijač, embalirane vode, sokov in nektarjev, piva ter mešanic na osnovi piva ali vina. Vključeval bi embalažo prostornine od enega decilitra do treh litrov. Predlagajo kavcijo v višini 0,20 evra, za katero se ne bi obračunaval davek na dodano vrednost.

Združenje ob tem predlaga oblikovanje enega osrednjega zbirnega in sortirnega centra v osrednjem delu Slovenije ter dve lokalni središči za prekmurski in primorski del Slovenije. “Treba pa bo izvesti tudi študijo mapiranja trgovin in prodanih prostornin oziroma prevzemnih količin,” so navedli.

Evropska komisija pripravlja posebno uredbo o embalaži, ki predvideva obvezne deleže pijač, ki bodo morale biti na trgu unije v embalaži za ponovno uporabo.

Predstavitve izsledkov študije se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Kot je povedal, na ministrstvu kavcijski sistem ocenjujejo kot ustrezen ukrep za dosego ciljev na področju embalaže pijač. “Poleg tega zmanjšuje količine odpadkov v okolju, ohranja vire, spodbuja krožno gospodarstvo in preprečuje tudi onesnaževanje s plastiko, kar je velika globalna skrb,” je dejal.

“Sistem ponovno uporabljive embalaže je v preteklosti odlično deloval”

Evropska komisija pa pripravlja tudi posebno uredbo o embalaži, ki predvideva obvezne deleže pijač, ki bodo morale biti na trgu unije v embalaži za ponovno uporabo. “Če kdo misli, da predlog evropske uredbe le spodbuja enakovredne kavcijske sisteme tudi za povratne steklenice, ga vabim, da kupi pivo ali vino v ponovno napolnjeni plastenki ali pločevinki. Brez več povratnih steklenic enostavno ne bomo dosegli zadanih ciljev,” je opozoril Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja.

Za oživitev povratne embalaže si prizadevajo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). “Res ne vidimo smisla v tem, da namesto sistema ponovno uporabljive embalaže, ki je v preteklosti že odlično deloval, večino pijač kupujemo v plastenkah, za recikliranje in ponovno izdelavo katerih porabljamo dragocene vire. Pravzaprav bi bilo zelo smelo, če bi povratno embalažo postopno začeli uvajati tudi na drugih področjih,” je ocenil Boštjan Okorn iz ZSP.

Koliko plastenk porabimo v Sloveniji?

Slovenci smo leta 2020 porabili 236 milijonov plastenk za pijače (približno 115 na prebivalca), kar je malo manj kot leta 2019 (257 milijonov plastenk). Ločeno smo jih zbrali približno 63 odstotkov, kar je 11 odstotnih točk manj kot leto poprej.

Še bolj pomenljiv je podatek, da je izvajalcem sortiranja iz mešane odpadne embalaže uspelo »rešiti« (izsortirati) zgolj 8,25 odstotka plastenk, ki so jih nato poslali v reciklažo – a to ne pomeni nujno, da so bile ponovno uporabljene za polnjenje pijač.

Nadaljuj z branjem
Arhitektura1 dan nazaj

Varšava: obnova Saške palače in bližnjih zgradb vredna 560 milijonov in naj bi bila zaključena do leta 2030

O obnovi Saške palače, porušene leta 1944, se govori na Poljskem že 50 let. Pretekli načrti obnove so propadli, leta...

ZELENA ENERGIJA2 dneva nazaj

Ali lahko drone in umetno inteligenco uporabljamo pri vetrni energiji?

Droni v kombinaciji z umetno inteligenco postajajo odlična rešitev za zračno pregledovanje vetrnih elektrarn, kar je sploh za vetrnice na...

Arhitektura3 dnevi nazaj

Prenova Plečnikovega avditorija v Tivoliju zaključena

Z obnovitvijo Plečnikovega avditorija je Ljubljana dobila nov prostor za kulturne prireditve, cilj pa je ustvariti javno dostopen program, katerega...

KULTURA4 dnevi nazaj

Na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu izpostavljene tudi stvaritve slovenskih ilustratorjev in ilustratork

Kot del programa Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru...

DOGODKI5 dni nazaj

V Novi Gorici se ponovno začenja mednarodni festival R.o.R.

Mednarodni festival R.o.R., ki ga že peto leto pripravlja Zavod za sodobno umetnost BridA. Na njem se bo predstavilo 33...

EKOLOGIJA1 teden nazaj

Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!

V sodobnem svetu, kjer trajnost postaja nujna in potrebna ter se odgovornost do okolja prebuja bolj kot kadar koli prej,...

Slovenija1 teden nazaj

Novogoriški župan želi razrešiti direktorja EPK GO! 2025

Novogoriški župan Samo Turel je napovedal, da se začenja postopek za razrešitev direktorja Javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

Ptujski muzej praznuje 130-letnico delovanja. V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje. Številčen...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Mini sončne elektrarne – Novi korak v energetski prihodnosti s Termotehniko in Sonnenkraft

Nov prispevek Termotehnike in Sonnenkrafta v obliki mini sončnih elektrarn napoveduje pozitiven premik v energetski prihodnosti. S pravilnikom, usklajenim s...

DOGODKI2 tedna nazaj

Nova najboljša splošna knjižnica stoji v Barceloni, med elito tudi Valvasorjeva v Krškem

Za najboljšo splošno knjižnico v svetovnem merilu je bila izbrana knjižnica Gabriela Garcie Marqueza iz Barcelone. V prestižno finalno četverico...

POPULARNO