Hisense Europe je v Velenju tudi uradno odprl 2,1 milijona evrov vreden inovacijski center. Odprtja se je udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je poudarila pomen delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in razvoj zelenih tehnologij.

Uradno odprti center je Hisensovo središče za raziskave in razvoj gospodinjskih aparatov za Evropo ter za kuhinjske in premijske aparate za globalni trg.

Ključna stvar za uspeh na trgu je dober izdelek, je v izjavi za medije ob današnjem odprtju inovacijskega centra dejal član uprave Hisense Europe, odgovoren za raziskave in razvoj, Boštjan Pečnik. Ključen ukrep, da prideš do kakovostnega izdelka, pa so zagotovo inovacije in kadri, ki delajo v multifunkcijskih ekipah, znajo agilno razvijati izdelke in znajo sodelovati med seboj ter z inštitucijami znanja in dobavitelji, je dodal.

Poudaril je, da so se za vlaganja v inovacijski center odločili zato, da vzpostavijo arhitekturne pogoje, v katerih bodo lahko sodelavci na projektih dobro sodelovali in kjer bo možno enostavno uvajati agilne metode razvoja izdelkov. “Inovacijski center je ključna stvar, na osnovi katere bomo lahko gradili našo konkurenčno sposobnost v prihodnosti,” je navedel Pečnik.

Na vprašanje, zakaj so inovacijski center vzpostavili ravno v Velenju, pa je odgovoril, da so kitajski lastniki Gorenja v zelo kratkem času spoznali, da je v Sloveniji veliko znanja in veliko dobrih inženirjev, zato so se zelo kmalu odločili, da bo ena ključnih dolgoročnih naložb ravno naložba v raziskave in razvoj v Sloveniji.

“Glavnina razvojnega centra je v Velenju, poleg tega pa imamo tudi v Ljubljani danes že prek 50 razvojni inženirjev. Razlog je tudi v tem, da je logistika iz Ljubljane do Velenja še vedno dokaj zahtevna. In avtocestna povezava, ki jo pričakujemo, nam bo ta del problema zagotovo tudi v nekem obsegu rešila,” je ocenil Pečnik. Računa, da bodo v Velenju tudi v prihodnjih letih zaposlovali strokovnjake različnih profilov, kar jim je uspevalo tudi v zadnjih treh letih. Danes imajo po njegovih besedah na področju razvoja že 610 zaposlenih, večina od teh, to je 470, jih je v Sloveniji.

Predsednica Nataša Pirc Musar se je ob odprtju inovacijskega centra tudi sama srečala in se pogovarjala z inženirji in po pogovoru v izjavi za medije izrazila veselje, ker ti razmišljajo tudi o zelenih tehnologijah.

“To je tisto, čemur se sama želim posvetiti v tem predsedniškem mandatu. In mladi so mi zagotovili tudi tukaj v Velenju, da so vse tehnologije, ki jih razvijajo, zelene. In tega sem res neizmerno, neizmerno vesela,” je dejala predsednica.

Je pa po njenem morda malce premalokrat omenjeno, da Kitajska seveda veliko investira po Evropi, medtem ko je Slovenija premalo pogumna, da bi šla investirat na Kitajsko. A razvojni potencial je tudi z druge strani, je prepričana predsednica, ki upa, da bo naložba v Velenju morda opogumila tudi kakšno manjše slovensko podjetje k vlaganjem na Kitajsko, kjer so sicer že prisotna nekatera večja slovenska podjetja.

Da inovacijski center ni le pomembna pridobitev zanje, ampak za širšo skupnost, je v nagovoru zbranim, med katerimi sta bila tudi predsednik uprave Hisense Europe Jianmin (Hanson) Han in kitajski veleposlanik v Sloveniji Wang Shunqing, poudaril Pečnik, ki se je v imenu vodstva Hisense Europe zahvalil tudi predstavnikom slovenske države. Ti so, kot je dejal, prepoznali njihov potencial vlaganj v nove izdelke in so konec lanskega leta na osnovi zakona o spodbujanju investicij potrdili projekt razvoja novih generacij izdelkov.

Projekt, skupno vreden 39 milijonov evrov, katerega del je tudi danes uradno odprt inovacijski center, bo trajal do konca leta 2024. V okviru projekta bodo razvili številne nove generacije izdelkov, modernizirali proizvodnjo in razširili laboratorijske zmogljivosti. Za projekt so upravičeni do devet milijonov evrov sofinanciranja, je povedal Pečnik.

Hisense Europe, evropski del kitajske tehnološke skupine Hisense, katerega del je tudi Gorenje, v Sloveniji razvija večino velikih gospodinjskih aparatov, predvsem kuhalno, pralno in hladilno tehniko. Ne razvijajo pa v Sloveniji pomivalne tehnike in dela kuhalne tehnike, ki jo razvijajo na Švedskem in Nizozemskem.

“Poleg tega je pa ključno, da v inovacijskem centru razvijamo nove tehnologije, ki so ključne za našo prihodnjo tehnološko konkurenčnost, predvsem na področju pametnih, povezljivih tehnologij,” je še povedal Pečnik. Pri tem je trajnostni razvoj ena njihovih ključnih usmeritev, na področju zelenih tehnologij pa je izpostavil stalna prizadevanja za energijsko učinkovitost gospodinjskih aparatov. Hkrati se ob razvoju izdelkov ukvarjajo tudi s celotnim ogljičnim odtisom izdelkov.

V inovacijskem centru v Velenju je skupno 250 delovnih mest, od tega je 220 stalno zasedenih. “Naš fokus je rast in rast bo tudi omogočila, da se bo v Sloveniji v prihodnje proizvajalo vedno več produktov z visoko dodano vrednostjo,” je še poudaril Pečnik, kot tudi, da je njihov tržni delež v Evropi v treh letih narasel s 3,3 na pet odstotkov, pri čemer je to različno po produktnih skupinah. Med novostmi pa je izpostavil nedavno lansiranje nove premijske linije vgradnih indukcijskih kuhališč za blagovno znamko Asko in novo generacijo indukcijskih kuhališč z integrirano kuhinjsko napo.

Na Teznu v Mariboru, je v načrtu izgradnja novega Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Sedež Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), je že od začetka njegovega delovanja 1. januarja 2014, v Mariboru. Prostori laboratorija se nahajajo na Prvomajski ulici na Teznu, gradnja novih prostorov je načrtovana zraven, in sicer prav tako na Prvomajski ulici v Mariboru, natančneje v notranjosti območja na križišču Ptujske ceste in Janševe ter Sarajevske ulice.

NLZOH je osrednji in največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki se ukvarja s problematiko varovanja okolja, diagnostično in javnozdravstveno mikrobiološko dejavnostjo, kemijskimi in mikrobiološkimi analizami različnih vrst vzorcev ter z raziskovalno dejavnostjo.

V laboratoriju opravljajo storitve za potrebe države, predvsem za potrebe spremljanja javnozdravstvenih dejavnikov ter uradnih in inšpekcijskih nadzorov iz pristojnosti Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in Ministrstva za obrambo.

Gradnja je predvidena v drugi polovici leta 2024

Arhitekturno rešitev so iskali z natečajem, ki se je zaključil v oktobru 2022. Sedaj v nacionalnem laboratoriju začenjajo s pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in po pridobitvi le-tega, z izdelavo izvedbene projektne dokumentacije. “Pri ugodnem razpletu bi z gradnjo pričeli v drugi polovici leta 2024, gradnja bi naj po ocenah trajala vsaj dve leti. Ocenjeni stroški gradnje znašajo letos med 12 in 14 milijonov evrov,” so povedali v nacionalnem laboratoriju.

Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano je ustanova državnega pomena. Njen sedež je v Mariboru, sicer ima svoje lokacije še v osmih mestih širom Slovenije.

“S to gradnjo oz. širjenjem bomo rešili izredno prostorsko stisko in opremljenost mikrobioloških laboratorijev, ki so v zadnjih letih nosilna dejavnost na NLZOH,” razlagajo na nacionalnem laboratoriju in dodajajo, da “napredek za NLZOH hkrati krepi prepoznavnost Maribora.”

“Na NLZOH govorimo o visoko usposobljenih strokovnjakih, ki izvajajo svoje aktivnosti na sofisticiranih instrumentih,” pojasnjujejo na nacionalnem laboratoriju. Rezultati teh aktivnosti pa prikazujejo zdravstvena in druga stanja državljanov in države Slovenije.

Zasnova stavbe je podobna sestavi bakterije

Po načrtih arhitekturnega natečaja, naj bi bil objekt zasnovan kot kompaktna obstoječa grajena struktura. Načrtovano je, da bo objekt zraven kleti in pritličja imel še tri nadstopja.

Pritličje bo zajemalo ambulanto, čakalnico, sanitarije, sprejem vzorcev, blagajno in laboratorije. V prvem nadstropju arhitekturni natečaj poleg laboratorijev predvideva še clean room (prostor, ki omogoča vsa testiranja za katera je nujna sterilnost) in sejno sobo. V drugem nadstropju so predvideni razni oddelki za analize in raziskave ter sprejemna pisarna in sejna soba. V zadnjem, tretjem nadstropju pa je predvidena uprava, tehnična in finančna služba, informatika, pravna kadrovska služba, medicinska mikrobiologija in družbeni prostori.

Eden izmed laboratorijev v prvem nadstropju je BSL3 (laboratorij biološke varnosti 3) laboratorij, ki je največja pridobitev nove stavbe NLZOH.

Zasnova stavbe je v konceptualnem smislu analogna sestavi bakterije. Zasnova konstrukcije nam omogoča, da stavba postane v največji meri fleksibilna in prilagodljiva. Skeletna konstrukcija omogoča, da se organizacija nadstropij prilagaja vedno novim zahtevam uporabnika.

Laboratoriji so naravno osvetljeni in uporabnikom omogočajo kvalitetne, prijazne in udobne delovne prostore s progledom na okolico, predvsem na Pohorje.

Objekt bo dosegal tudi načela zelene gradnje, ki se najbolj kažejo na strehi samega objekta. Streha stavbe je oblikovana kot bioklimatska streha, kar pomeni, da je v celoti ozelenjena. Zajema otoke drevja in fotovoltaiko, med temi pa so postavljeni tudi mestni čebelnjaki. Ozelenjena streha pripomore k trajnostni zasnovi (zasnova nove stavbe NLZOH upošteva vsa načela trajnostne gradnje), služi pa tudi kot prostor namenjen za sprostitev ali druge dejavnosti. Na strehi je med drugim tudi prostor za vetikalni valj, ki je namenjen za pristanek/vzletanje dronov za dostavo vzorcev.

Celotna skoraj nič energijska zasnova stavbe, pa ne zmanjšuje udobja uporabnikov. Za trajnost objekta je predvidena uporaba deževnice za vzdrževanje zelenih površin.

Celotna stavba prijazna za gibalno ovirane

Pomislili so tudi na zunanje površine, ki so oblikovane inkluzivno, kar pomeni, da gibalno ovirani nemoteno oz. neovirano uporabljajo in obiskujejo celotno stavbo in njeno bližnjo okolico. Na južnem delu so predvidene zelene površine s klopcami ter zasaditev s trajnicami in drevesi.

Ves promet je usmerjen na Sarajevsko ulico, kjer se tudi nahajajo parkirna mesta. Na parkirnih površinah ob cesti, se zagotovi 10 parkirnih mest za paciente in obiskovalce. V garaži je zagotovljenih 31 parkirnih mest za zaposlene. Vsa mesta so opremljena tudi z električnimi polnilnicami.

V Izoli so znova predstavili na natečaju izbrane rešitve za arhitekturno zasnovo tamkajšnjega Istrskega kulturnega centra. Za uresničitev projekta, ki ga je sprožilo prejšnje občinsko vodstvo, ni prav veliko možnosti.

Načrte za kulturni center, ki naj bi zrasel na območju nekdanje izolske tovarne Mala oprema, so konec novembra – torej nekaj dni pred drugim krogom županskih volitev – razstavili v Manziolijevi palači. Pripravili so tudi javno predstavitev, a se je je udeležilo le malo ljudi.

Pogovori o sodelovanju še niso stekli
Kmalu po tej predstavitvi je pobudnik projekta Danilo Markočič zapustil županski položaj, saj ga je v drugem krogu premagal Milan Bogatič, ki je že med volilno kampanjo poudarjal, da Izola sama ne more izpeljati tako velikopoteznega projekta. Novo vodstvo namreč ocenjuje, da je projekt mogoče izpeljati le v sodelovanju z občinama Koper in Piran, a se pogovori o tem še niso začeli.

Bogatič sicer še ni dokončno zaprl vrat projektu. “Če je to Istrski kulturni center, je treba povabiti tudi druge istrske občine, naj se do tega opredelijo. Če je Izolski kulturni center, je vprašanje, kje najti denar,” je izolski župan dejal v preteklem tednu. Dodal je, da še ne ve, kaj bo z denarjem, ki je za ta projekt predviden v državnem načrtu razvojnih programov 2021–2024.

Druge predstavitve, ki jo je v tem tednu pripravil na željo več občanov, se Bogatič ni udeležil, podžupanja Nataša Čerin pa je ob robu dogodka ponovila županovo stališče.

Udeleženci natečaja so morali pripraviti arhitekturno zasnovo zgradbe, v katero bi umestili eno dvorano z najmanj 420 sedeži, eno z najmanj 100 sedeži, vadbeno dvorano, tehnične prostore in gostinski lokal, pri tem pa ne bi presegli 7000 kvadratnih metrov površine.

Med morjem in mestnim drevoredom
Na natečaju je prvo nagrado prejel biro Ark arhitektura Krušec, Tomaž Krušič iz tega biroja pa je predstavil zmagovalni projekt. Po mnenju ocenjevalne komisije, ki ji je predsedovala Polona Filipič Gorenšek, je ta rešitev najbolj finančno vzdržna in predvideva najboljšo razporeditev dvoran med 12 prijavljenimi projekti.

Biro Ark arhitektura Krušec bi večjo dvorano uredil kot amfiteater, manjša bi bila večnamenska. Pročelje bi prekril z istrskim kamnom. Predvidel je tudi ureditev prostora ob stavbi, ki sicer vsaj za zdaj ni v lasti občine. Komisija je ob podelitvi nagrade zapisala, da bi ta prostor lahko deloval kot “dnevna soba mesta“. Krušič je dejal, da je lokacija “ena najboljših, ki bi si jih lahko zamislili“, saj ni v starem mestnem jedru, temveč v neposredni bližini, med morjem in mestnim drevoredom. Prepričan je, da je “idealna za veliko javno zgradbo z javnim zunanjim prostorom“.

Stanovalci bližnjih hiš in stanovanjskih blokov so na predstavitvi izrazili več pomislekov, krajani in predstavnica izolske srednje šole pa se denimo bojijo, da bi nova zgradba pretirano zasenčila njihova okna. Krušič jim je sicer zagotovil, da se to ne bo zgodilo, a mu ni uspelo prepričati vseh. Nekaj pripomb je bilo slišati tudi na račun tega, da projekt ne predvideva parkirnih mest.