Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje.

Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala nekaj, kar smo sicer že slutili, a ne vedeli, da je tako slabo. Mesta se namreč glede na izsledke raziskave segrevajo 29 % hitreje kot podeželje, pogosteje doživijo vrtoglave temperaturne rekorde, se soočajo s pomanjkanjem vode zaradi suše, taljenjem materialov, ki niso prilagojeni na vročinske valove in podobno. Naj spomnimo, da je v letošnjem letu svoj (in azijski) rekord doseglo mesto Shush v Iranu, ki je poleti doseglo 53,6 °C.

Le še dva meseca nas ločita do konca tega leta in trenutni podatki kažejo, da obstaja velika verjetnost, da bo letošnje leto šesto najtoplejše leto v zgodovini merjenja. Nič kaj spodbudno, ne?

Pa rešitev? Ozelenitev mest. Tako preprosta, a hkrati tako težka rešitev, ki pa se je bodo morala mesta začeti posluževati v večji meri kot doslej. Dokazi namreč kažejo, da vsakršno povečanje ravni vegetacije v mestu, pa naj gre za drevesa, strešne vrtove ali farme, vertikalne vrtove, mini parke ali karkoli drugega, občutno vpliva na temperaturo in splošno klimo v mestu.

Modro-zelene strehe, vpojne opeke …

Če povzamemo splošne ugotovitve raziskave, te nakazujejo, da se glede na podatke med letoma 2002 in 2021, dnevne temperature v mestih v povprečju segrejejo za 0,56 °C na desetletje, segrevanje pa hitreje poteka v velemestih oziroma v mestih, ki se z veliko hitrostjo širijo. Ozelenitev lahko trend segrevanja precej ublaži – v nekaterih mestih ga je doslej izravnala za 0,13 °C, kar sploh ni zanemarljivo.

Ob ozelenitvi so za ublažitev segrevanja na voljo tudi številne tehnološke rešitve, med katerimi izstopajo modro-zelene strehe RESILIO, ki se lahko pohvalijo s posebnim vpojnim slojem, ki shrani deževnico, kar omogoča rast vegetacije v zelenem delu strehe, vse skupaj pa zmanjša segrevanje.

Med ostale rešitve sodijo še posebne porozne opeke, ki vpijajo deževnico in jo v sušnem obdobju oddajajo ter tako ohlajajo ozračje ter številni drugi materiali. A kot poudarjajo znanstveniki … Ni ga čez zelenje.

Kot kaže trenutno, bo priznanje pripadlo norveški prestolnici, ki se bo lahko kmalu pohvalilo s prvim povsem električnim sistemom javnega prevoza.

Oslo je na dobri poti do tega, da postane prvo mesto na svetu s sistemom javnega prevoza, ki bo v celoti električen, kar bi se naj zgodilo že do konca leta 2023. To ni edini cilj, ki si ga zadajajo v Oslu, saj želijo do konca leta 2030 postati prvo brezemisijsko mesto na svetu. Ambiciozno!

Po trajektih sledi še elektrifikacija avtobusov

Pomemben korak bo tako predstavljala zamenjava vseh mestnih dizelskih avtobusov z električnimi, kar bo sicer prineslo precejšnje stroške, a v norveški prestolnici kljub temu verjamejo, da dolgoročni pozitivni učinki odtehtajo. Tako bo na dolgi rok cenejše že samo vzdrževanje, da o okoljski koristi sploh ne govorimo.

Električni avtobusi so samo zadnji korak, saj je vse ostalo v Oslu že elektrificirano – vključno s trajekti, ki vozijo po fjordu! Zelo priljubljeni so tudi električni tramvaji, ki vozijo po prestolnici, prebivalci Osla pa zelo radi sedejo tudi na kolo in se popeljejo po številnih zgledno urejenih kolesarskih stezah.

Projekt SPP na stadionu Galatasaray se je z zmogljivostjo 4,2 MWp vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot sončna elektrarna z največjo zmogljivostjo na strehi stadiona z več kot 10.000 sončnimi paneli.

Stadion Galatasaraya Ali Sami Yen ima največjo sončno streho na svetu. S skupno 10.404 sončnimi paneli proizvedejo kar 4.2 megavata energije, s čimer klub v enem letu prihrani toliko energije, kolikor jo v enem letu porabi 2.000 gospodinjstev. Proizvedena energija je v ‘naravi’ enakovredna ohranitvi več kot 200.000 dreves v 25 letih.

Solarna energija na strehi trenutno pokrije 65 odstotkov energetskih potreb stadiona, samo na ta račun pa je Galatasaray v tem letu prihranil 400.000 evrov.

V klubu načrtujejo, da bodo višek energije prodajali nazaj in s tem v energetskem smislu celo ustvarjali dobiček. Vzorčen primer izkoristka sončne energije, ki bi ga lahko videli tudi v Sloveniji.