Connect with us

ZELENA ENERGIJA

EU proizvede več električne energije iz obnovljivih virov od začetka vojne v Ukrajini 

Objavljeno

dne

EU vse od začetka ruske invazije v Ukrajini proizvede več električne energije iz obnovljivih virov energije kot kadar koli prej. Skoraj četrtino proizvede s pomočjo sončne in vetrne energije.

Med marcem in septembrom je bilo 24 odstotkov električne energije znotraj EU-ja proizvedene s pomočjo sončne in vetrne energije, izhaja iz poročila raziskovalno-svetovalnih skupin Ember in E3G.

V primerjavi z enakim obdobjem lani se je proizvodnja električne energije iz omenjenih virov v EU-ju povečala za tri odstotke oziroma za 39 teravatnih ur na skupno 345 teravatnih ur.

“Veter in sonce že pomagata evropskim državljanom,” je dejal analitik pri Emberju Chris Rosslowe. “Toda prihodnji potencial je še večji.”

Rekordno proizvodnjo elektrike s pomočjo sončne in vetrne energije je doseglo 19 držav Unije, med njimi tudi Nemčija, Francija, Italija, Poljska in Španija.

“Zaradi rekordnega povečanja obnovljivih virov energije v primerjavi z lanskim letom smo se izognili potrebi po osmih milijardah kubičnih metrov plina, za kar bi morali odšteti 11 milijard evrov,” so zapisali predstavniki skupin.

Med marcem in septembrom je bilo 24 odstotkov električne energije znotraj EU-ja proizvedene s pomočjo sončne in vetrne energije, izhaja iz poročila raziskovalno-svetovalnih skupin Ember in E3G.

Spodbudnim rezultatom navkljub pa je EU-ju v tem obdobju še vedno porabila približno 82 milijard evrov za nakup plina, s pomočjo katerega je proizvedla 20 odstotkov svoje električne energije.

Študija je prav tako pokazala, da so pretekle politične izbire, ki so povečale odvisnost EU-ja od ruskega plina in zadržale ambicije glede obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, glavno gonilo zdajšnje rekordno visoke inflacije v Evropi.

Raziskovalni skupini med drugim ugotavljata, da ima program Evropske komisije RePowerEU potencial za znatno in hitro zmanjšanje izpostavljenosti Evrope dragemu uvozu plina ter krepitev njene energetske in cenovne varnosti. Podpreti naj bi ga morale tako države članice EU-ja kot tudi Evropski parlament ter implementirati v zakonodajo, o kateri trenutno potekajo pogajanja.

OKOLJE

Mesta se segrevajo veliko hitreje kot podeželja

Objavljeno

dne

Avtor

Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje.

Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala nekaj, kar smo sicer že slutili, a ne vedeli, da je tako slabo. Mesta se namreč glede na izsledke raziskave segrevajo 29 % hitreje kot podeželje, pogosteje doživijo vrtoglave temperaturne rekorde, se soočajo s pomanjkanjem vode zaradi suše, taljenjem materialov, ki niso prilagojeni na vročinske valove in podobno. Naj spomnimo, da je v letošnjem letu svoj (in azijski) rekord doseglo mesto Shush v Iranu, ki je poleti doseglo 53,6 °C.

Le še dva meseca nas ločita do konca tega leta in trenutni podatki kažejo, da obstaja velika verjetnost, da bo letošnje leto šesto najtoplejše leto v zgodovini merjenja. Nič kaj spodbudno, ne?

Pa rešitev? Ozelenitev mest. Tako preprosta, a hkrati tako težka rešitev, ki pa se je bodo morala mesta začeti posluževati v večji meri kot doslej. Dokazi namreč kažejo, da vsakršno povečanje ravni vegetacije v mestu, pa naj gre za drevesa, strešne vrtove ali farme, vertikalne vrtove, mini parke ali karkoli drugega, občutno vpliva na temperaturo in splošno klimo v mestu.

Modro-zelene strehe, vpojne opeke …

Če povzamemo splošne ugotovitve raziskave, te nakazujejo, da se glede na podatke med letoma 2002 in 2021, dnevne temperature v mestih v povprečju segrejejo za 0,56 °C na desetletje, segrevanje pa hitreje poteka v velemestih oziroma v mestih, ki se z veliko hitrostjo širijo. Ozelenitev lahko trend segrevanja precej ublaži – v nekaterih mestih ga je doslej izravnala za 0,13 °C, kar sploh ni zanemarljivo.

Ob ozelenitvi so za ublažitev segrevanja na voljo tudi številne tehnološke rešitve, med katerimi izstopajo modro-zelene strehe RESILIO, ki se lahko pohvalijo s posebnim vpojnim slojem, ki shrani deževnico, kar omogoča rast vegetacije v zelenem delu strehe, vse skupaj pa zmanjša segrevanje.

Med ostale rešitve sodijo še posebne porozne opeke, ki vpijajo deževnico in jo v sušnem obdobju oddajajo ter tako ohlajajo ozračje ter številni drugi materiali. A kot poudarjajo znanstveniki … Ni ga čez zelenje.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Komu bo pripadel naziv prvega mesta s povsem brezemisijskim javnim prevozom na svetu?

Objavljeno

dne

Kot kaže trenutno, bo priznanje pripadlo norveški prestolnici, ki se bo lahko kmalu pohvalilo s prvim povsem električnim sistemom javnega prevoza.

Oslo je na dobri poti do tega, da postane prvo mesto na svetu s sistemom javnega prevoza, ki bo v celoti električen, kar bi se naj zgodilo že do konca leta 2023. To ni edini cilj, ki si ga zadajajo v Oslu, saj želijo do konca leta 2030 postati prvo brezemisijsko mesto na svetu. Ambiciozno!

Po trajektih sledi še elektrifikacija avtobusov

Pomemben korak bo tako predstavljala zamenjava vseh mestnih dizelskih avtobusov z električnimi, kar bo sicer prineslo precejšnje stroške, a v norveški prestolnici kljub temu verjamejo, da dolgoročni pozitivni učinki odtehtajo. Tako bo na dolgi rok cenejše že samo vzdrževanje, da o okoljski koristi sploh ne govorimo.

Največji e-trajekt na svetu se nahaja prav v Oslu.

Električni avtobusi so samo zadnji korak, saj je vse ostalo v Oslu že elektrificirano – vključno s trajekti, ki vozijo po fjordu! Zelo priljubljeni so tudi električni tramvaji, ki vozijo po prestolnici, prebivalci Osla pa zelo radi sedejo tudi na kolo in se popeljejo po številnih zgledno urejenih kolesarskih stezah.

Brezemisijski avtobusi na nekaterih linijah v Oslu že vozijo.
Nadaljuj z branjem

ZELENA ENERGIJA

Vzorčen primer izkoristka sončne energije iz Turčije

Objavljeno

dne

Avtor

Projekt SPP na stadionu Galatasaray se je z zmogljivostjo 4,2 MWp vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot sončna elektrarna z največjo zmogljivostjo na strehi stadiona z več kot 10.000 sončnimi paneli.

Stadion Galatasaraya Ali Sami Yen ima največjo sončno streho na svetu. S skupno 10.404 sončnimi paneli proizvedejo kar 4.2 megavata energije, s čimer klub v enem letu prihrani toliko energije, kolikor jo v enem letu porabi 2.000 gospodinjstev. Proizvedena energija je v ‘naravi’ enakovredna ohranitvi več kot 200.000 dreves v 25 letih.

Solarna energija na strehi trenutno pokrije 65 odstotkov energetskih potreb stadiona, samo na ta račun pa je Galatasaray v tem letu prihranil 400.000 evrov.

V klubu načrtujejo, da bodo višek energije prodajali nazaj in s tem v energetskem smislu celo ustvarjali dobiček. Vzorčen primer izkoristka sončne energije, ki bi ga lahko videli tudi v Sloveniji.

Nadaljuj z branjem
OKOLJE6 dni nazaj

Mesta se segrevajo veliko hitreje kot podeželja

Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje. Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala...

Arhitektura6 dni nazaj

39. piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi biroju Medprostor za inovativno rešitev ostalin cerkve v Žički kartuziji

Ob koncu 39. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljeja Medprostor za nadkritje ostalin cerkve...

UMETNOST1 teden nazaj

Nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo v roke Ivu Prančiču

Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejme Ivo Prančič, nagrado za aktualno produkcijo Damijan Kracina, priznanje za sopotnike in podpornike...

E-Mobilnost2 tedna nazaj

E-Tourneo Custom z izjemno prostornostjo in zmogljivostjo za različne dejavnosti

Ford Pro je razkril popolnoma nov model E-Tourneo Custom, ki je na čelu naslednje generacije večnamenskih vozil Tourneo in ima...

Dizajn2 tedna nazaj

Oblikovalec Oskar Kogoj dopolnil okroglih 80 let

Svetovno znani slovenski oblikovalec, akademik in umetnik Oskar Kogoj danes praznuje 80 let. Njegovo delo je vidno vse od sredine...

OKOLJE2 tedna nazaj

Komu bo pripadel naziv prvega mesta s povsem brezemisijskim javnim prevozom na svetu?

Kot kaže trenutno, bo priznanje pripadlo norveški prestolnici, ki se bo lahko kmalu pohvalilo s prvim povsem električnim sistemom javnega...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Denarja za odkup Plečnikovega stadiona ni, ZVKDS pa ocenjuje, da projekt ni skladen s predpisi

Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti se je s poslovnežem Jocem Pečečnikom že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Zdajšnje vodstvo...

UMETNOST3 tedni nazaj

Novi umetniški ateljeji v Mariboru

Pred dnevi so umetniki začeli polniti prostore umetniških ateljejev, ki jih je Mestna občina Maribor (MOM) uredila v stavbi na...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Berlinski simpozij o Plečniku

Ob letošnji 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika bo na Inštitutu za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu potekal simpozij z naslovom...

UMETNOST1 mesec nazaj

Avstrijska nagrada Otta Mauerja letos v roke Maruši Sagadin

Slovenska umetnica, ki živi Dunaju, je letošnja dobitnica nagrade Otta Mauerja. Žirijo je prepričala s svojo umetniško prakso na stičišču...

POPULARNO