Connect with us

UMETNOST

Nova razstava Marijana Mirta v KiBeli – Ugrabitev Evrope

Objavljeno

dne

V prostoru za umetnost KiBela v Mariboru predstavljajo delo enega vidnejših slovenskih kiparjev, letošnjega prejemnika Glazerjeve listine Marijana Mirta. Umetnik se predstavlja z razstavo Ugrabitev Evrope. Odprtje razstave bo jutri (petek, 5. maja 2023) ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela, razstava bo trajala do 3.junija 2023.

“Likovna govorica letošnjega dobitnika Glazerjeve listine je samosvoja in prepoznavna, sedanjost premleva s klasičnimi postopki, citira staroveško in antično umetnost, kombinira tradicionalne likovne tehnike in materiale s sodobnimi in ob soočenju s socialnimi in z eksistencialnimi okoliščinami reflektira realnost ter tematizira in nemalokrat tudi ironizira aktualno dogajanje in naznanja prihodnost človeške družbe, ki je seveda odvisna od nas,” so o ob razstavi o umetniku zapisali v Kulturno-izobraževalnem društvu (KID) Kibla.

“Umetniško kodira stanje sveta, zlasti ljudi in človeka, poudari antropološko in psihološko dimenzijo in ju nemalokrat združi v živalskih podobah, hibridih, nemara klonih, kot ustreza njegovim zaznavam in videnjem,” še preberemo.

Marijan Mirt se je rodil leta 1975 v Zagrebu, kjer je končal Srednjo šolo za uporabno umetnost in oblikovanje na oddelku kiparstva in leta 1999 magistriral na Akademiji za likovno umetnost, pri profesorjih Miroju Vucu in Robertu Emilu Tanayu. Leta 2000 se je preselil v Maribor. Ukvarja se s kiparstvom, slikarstvom, računalniškim oblikovanjem, fotografijo in likovno pedagogiko.

Je avtor več javnih skulptur doma in v tujini. Pripravil je več kot 20 samostojnih razstav in sodeloval na več skupinskih. Za svoje delo je med drugim prejel priznanje Riharda Jakopiča leta 2020, zlato medaljo za kiparstvo na Salonu des Beaux Arts du Carrousel v Louvru leta 2017 ter štirikrat nagrado Društva likovnih umetnikov Maribor.

Žirija letošnje Glazerjeve listine je v utemeljitvi zapisala, da žirija Marijan Mirt pri delu “nikoli ne izključuje osnov njemu lastne ikonografije in presežne likovne govorice, niti se ne podreja ‘modnim trendom’ v umetnosti, marveč brez tendencioznosti spontano preizprašuje različne življenjske prakse”.

UMETNOST

V 58. letu starosti nepričakovano umrla Koyo Kouoh, kustosinja Beneškega bienala 2026

Objavljeno

dne

Svet sodobne umetnosti je pretresla novica o nenadni smrti Koyo Kouoh, cenjene umetnostne kustosinje in izvršne direktorice Muzeja sodobne afriške umetnosti Zeitz MOCAA v Cape Townu. Kouoh, rojena leta 1967 v Kamerunu, je bila prva Afričanka, ki so jo povabili k vodenju Beneškega umetniškega bienala, enega najpomembnejših svetovnih umetnostnih dogodkov. Umrla je 10. maja, stara 58 let. Po navedbah njenega moža Philippa Malla je bil vzrok smrti rak, ki so ga odkrili šele pred kratkim, poroča The New York Times.

Novico o njeni smrti je prvi objavil Zeitz MOCAA, kjer je Kouoh od leta 2019 opravljala vlogo izvršne direktorice in glavne kustosinje. V objavi muzeja vzrok smrti ni bil naveden.

Beneški bienale ostaja brez ključne vizionarke

Iz Beneškega bienala so sporočili, da so globoko pretreseni: »Z izjemno predanostjo, intelektualno natančnostjo in vizijo se je posvečala pripravam na 61. izdajo bienala, katerega tematiko naj bi predstavila 20. maja letos v Benetkah.« Kouoh je bila na mesto glavne kustosinje imenovana decembra 2023. Bienale bo potekal med aprilom in novembrom 2026.

Vodilna osebnost afriške umetnosti in glasnica panafrikanizma

Koyo Kouoh je svojo izobraževalno pot nadaljevala v Zürichu, kjer je živela od mladosti. Bila je mednarodno priznana zaradi svojega angažmaja na področju sodobne afriške umetnosti ter neomajne podpore panafrikanizmu v umetniškem svetu. Revija ArtReview jo je med letoma 2014 in 2022 dosledno uvrščala med 100 najvplivnejših osebnosti v sodobni umetnosti, The New York Times pa jo je označil za eno najvidnejših afriških kustosinj in umetnostnih menedžerk.

Njena najbolj odmevna razstava v zadnjih letih je bila Ko nas vidijo: Stoletje črnske figuracije v slikarstvu (2022), ki jo je navdihnila istoimenska Netflixova miniserija režiserke Ave DuVernay. Razstava je raziskovala, kako se črnsko telo prikazuje in dojema v umetnosti ter v širšem družbenem kontekstu.

Neizbrisna zapuščina

»Njena smrt pušča neizmerno praznino v svetu sodobne umetnosti in v mednarodni skupnosti umetnikov, kustosov in mislecev, ki so jo imeli priložnost poznati, sodelovati z njo in občudovati njeno izjemno človečnost ter intelektualno predanost,« so še zapisali organizatorji bienala.

Sožalje ob njeni smrti je izrazila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je poudarila, da je z njeno prezgodnjo smrtjo nastala velika vrzel v umetniškem svetu.

Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

Telesa pokrajin: razstava Zorana Mušiča na gradu Štanjel v okviru EPK!

Objavljeno

dne

Na gradu Štanjel danes po večkratnem prestavljanju vendarle odpirajo prvo od treh razstav na temo dela in življenja velikega primorskega slikarja Zorana Mušiča z naslovom Mušič – telesa pokrajin. Naslednjo razstavo, Mušič – pokrajine teles, naj bi odprli na gradu Dobrovo 14. maja, v Pokrajinskih muzejih v Gorici pa odpirajo razstavo Zü​riška soba 25. maja, na dan obletnice Mušičeve smrti.

Na prvi razstavi na gradu Štanjel je razstavljenih okoli trideset oljnih platen, ki so jih posodili iz muzejev in zbirk, tudi zasebnih. Kustosinja razstave dr. Nelida Nemec se je odločila, da v preddverju gradu postavi Mušičeva dela iz mariborskega in ljubljanskega obdobja, v preostalih treh sobah prvega nadstropja pa je izpostavila dela iz njegovih znamenitih ciklov, kot so KonjičkiDalmatinski motiviKamnita pokrajinaSienska pokrajinaUmbrijska pokrajinaNismo poslednjiVegetativni motiv, ki so nastali med letoma 1947 in 1974. Grad Štanjel je poseben v tem, da bedi tudi nad zapuščino likovnega umetnika Lojzeta Spacala. Zato je kustosinja oba ustvarjalca postavila tudi v dialog.

Dr. Stojan Pelko, programski vodja evropske prestolnice kulture 2025, in dr. Nelida Nemec, kustosinja razstav o Zoranu Mušiču Foto: Jernej Humar

»Mušič je umetnik z izrazitim zgodovinsko izpričanim avtorskim profilom, ki ga s slikarskimi dosežki ni mogoče postaviti v umetniška gibanja ter smeri povojnega modernizma in zgodnjega postmodernizma. V teh velikih epohah je bil samohodec, prepoznaven in prepoznan kot individualen primer,« je povedala kustosinja. »Z razstavo pa se na svojstven način vrača v kraje, ki jih je imel rad od svojega otroštva ter so v njegovem življenju in delu pustili močne sledi.«

Programski vodja GO! 2025 dr. Stojan Pelko je pred odprtjem razstave dejal, da je Mušič poleg arhitekta Edvarda Ravnikarja in psihiatra Franca Basaglie tista simbolna figura, zaradi katere se mora Evropa zazreti v goriško regijo, da bi bolje razumela 20. stoletje. »To ni bila le regija svetovne morije, ampak je danes tudi kraj spomina in zgleda, kako je mogoče z umetniškim pričevanjem preseči grozo, z vizijo graditi novo in s pogumom razbijati okove starega.«

»Zame človeštvo ni nič boljše kot včeraj. Priče smo istemu trpljenju. Tudi v teh slikah se vračam k nečemu, kar je vedno prisotno in nesprejemljivo, kot kraška zemlja, ki je komaj živa, a vendar obstaja, vedno enaka, ne glede na letni čas. Nismo zadnji. Ni samo Dachau.« (Zoran Mušič)

Koordinator projekta pri GO! 2025 Primož Nemec je dodal, da bo razstava na ogled do 6. septembra 2025, potem pa jo bodo transformirali z grafikami iz cikla Nismo poslednji – gre za del zbirke z gradu Dobrovo, kar si bo mogoče ogledati še do januarja. Drugi del iz te zbirke naj bi bil, kot že rečeno, od 14. maja na razstavi na gradu Dobrovo. 

Nadaljuj z branjem

UMETNOST

V francoskem romarskem središču Lurd začeli zakrivati Rupnikove mozaike

Objavljeno

dne

Na stranska vrata bazilike Rožnega venca v Lurdu so danes pritrdili plošče, s katerimi so zakrili mozaike, velika osrednja vrata pa bodo prekrili čez nekaj dni, pred začetkom romarske sezone, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v izjavi sporočil tamkajšnji škof Jean-Marc Micas.

K odstranitvi Rupnikovih del s svetišč v Lurdu, pa tudi v Fatimi ter v Damasku, Washingtonu in Vatikanu je junija lani pozvalo pet domnevnih žrtev zlorab, ker da niso primerna in vedno znova travmatizirajo žrtve. Umetnine patra Rupnika sicer krasijo več kot 200 cerkva in svetišč po vsem svetu.

Odločitev francoske Cerkve o zakritju Rupnikovih mozaikov v Lurdu ima po poročanju AFP posebno težo zaradi pomena tega romarskega središča, ki ga je leta 2024 obiskalo 3,2 milijona obiskovalcev. Obenem mozaike zakrivajo prav v času, ko francoska škofovska konferenca v Lurdu organizira srečanje, namenjeno razmisleku o boju proti spolnemu nasilju, na katerega so bile povabljene številne žrtve.

Na pročelju bazilike Rožnega venca v Lurdu so začeli zakrivati mozaike patra Marka Rupnika

Že julija lani je sicer lurški škof po pozivu k odstranitvi Rupnikovih del napovedal “prvi korak”, in sicer, da mozaiki na pročelju bazilike Rožnega venca ne bodo več osvetljeni med procesijami, ki vsak večer združujejo romarje.

Skupina redovnic iz skupnosti Loyola je Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja spolno in psihično zlorabljal, zlasti v skupnosti v Ljubljani, v kateri je deloval in ki jo je Vatikan kasneje razpustil. Jezuitski red, iz katerega prihaja tudi papež Frančišek, je Rupnika junija 2023 izključil. Rupnik, ki ostaja duhovnik, obtožbe zanika.

Dikasterij za nauk vere v Vatikanu je po preiskavi odločil, da so obtožbe zastarale. Vendar ga je papež Frančišek oktobra 2023 zaprosil, naj znova preuči primer. Januarja letos je dikasterij zaključil preiskavo, njegov vodja, argentinski kardinal Victor Manuel Fernandez, pa je pred približno dvema tednoma potrdil, da bodo Rupniku sodili na vatikanskem sodišču in da poteka izbira treh sodnikov.

Jezuiti so 20 redovnicam ponudili odškodnine, so pred dnevi poročali tuji mediji. Da je pisal 20 njegovim domnevnim žrtvam, je za agencijo AP potrdil Johan Verschueren, nekdanji Rupnikov predstojnik in visok predstavnik jezuitov v Rimu. Po navedbah odvetnice nekaj žrtev Laure Sgro je Verschueren v pismih obžaloval, da se Rupnik ni želel podati na pot resnice in da Cerkev že leta noče slišati njihovih trditev ali zagotoviti pravice.

– File photo of Father Marko Ivan Rupnik at the ‘Aletti’ workshop in Rome, Italy on November 2007 working at the realization of a 160 square metres mosaic fresco for the facade of Lourdes Basilica. – Slovenian Jesuit priest Father Marko Ivan Rupnik, a theologian and a famous mosaic artist well-known for his mosaics that adorn chapels and churches around the world has been accused of serially abusing Slovenian consecrated women in the 1980s and 1990s. After a 2019 complaint, Rupnik had been convicted and sanctioned by the Vatican for the ecclesiastical crime of absolution of an accomplice. He was excommunicated for having committed one of the gravest crimes in the Catholic Church, using the confessional to absolve a woman with whom he had engaged in sexual activity. Rupnik’s excommunication was lifted after he repented for his crime. And the Vatican closed the case because it said the claims were too old to prosecute. An alleged victim of Rupnik, a former member of the Slovenian religious community he is accused of abusing talked about the abuse she said she suffered for nine years, and which she describes as a ‘descent into Hell. In the meantime, other sisters were similarly harmed, she said, describing the use of pornography, humiliation and multiple partners ‘in the image of the Trinity’ in Rupnik’s spiritual and sexual abuse. After his conviction, Rupnik preached in 2020 a Lenten meditation for priests working in the Roman Curia, including Pope Francis . Some journalists say Rupnik’s scandal has underscored the weaknesses in the Vatican’s abuse policies concerning spiritual and sexual abuse of adult women. Marko Ivan Rupnik is creator of church mosaics throughout the world, including those: of the Redemptoris Mater Chapel in the Vatican’s Apostolic Palace (Pope’s personal chapel under John Paul II), in the churches of Fatima, on the facade of the Sanctuary of Our Lady of Lourdes and in …,Image: 746544425, License: Rights-managed, Restrictions: , Model Release: no
Nadaljuj z branjem
DOGODKI10 ur nazaj

Slavnostna otvoritev gradnje Emonike – tudi s časovno kapsulo med temelji

Z današnjo slavnostno prireditvijo Skupine OTP je gradnja dolgo pričakovanega kompleksa Emonike v Ljubljani uradno prešla v novo fazo. Z...

DEDIŠČINA2 dneva nazaj

Geopark Karavanke prejel Kugyjevo nagrado za živo kulturno dediščino

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je letošnjo Kugyjevo nagrado podelila Unescovemu globalnemu Geoparku Karavanke. Nagrado, ki jo običajno prejmejo...

Dizajn2 dneva nazaj

Med finalisti DesignEuropa 2024 tudi slovenski oblikovalec Žan Kavčič

Evropski natečaj DesignEuropa, ki izpostavlja najboljše primere industrijskega oblikovanja, je med letošnje finaliste uvrstil tudi slovenskega oblikovalca Žana Kavčiča. Zmagovalce...

PRENOVE/OBNOVE3 dnevi nazaj

Prenova Langerjeve vile ob Ljudskem vrtu: »Nove vsebine bodo mestotvorne«

Langerjeva vila na Mladinski ulici 29 je bila zgrajena leta 1843 kot poletna primestna rezidenca glažutarja Jožefa Langerja, obnova pomembnega...

DOGODKI4 dnevi nazaj

Novi evropski Bauhaus – Celovita prenova

Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je potekala 1. konferenca Novi evropski Bauhaus – Celovita prenova. Ob sprehodu po prostoru...

ZANIMIVOSTI5 dni nazaj

Raziskava: Kaj Slovencem povzroča največ stresa?

Kar 86 odstotkov Slovencev mesečno v stresu zaradi dvoma, ali so zaprli okna. Rezultati raziskave razkrivajo, da Slovencem vsakodnevnega stresa...

DOGODKI5 dni nazaj

Evropski oblikovalski festival 2025 v Ljubljani     

Med 5. in 8. junijem 2025 bo Ljubljana gostila Evropski oblikovalski festival in podelitev Evropskih oblikovalskih nagrad, enega najprestižnejših dogodkov...

ZANIMIVOSTI1 teden nazaj

Kako zaščititi oči pred starostnimi spremembami

Poslabševanje vida lahko upočasnimo Svetloba je pomembna za nastanek vida, hkrati pa je za očesne strukture tudi škodljiva. Svetloba s...

UMETNOST1 teden nazaj

V 58. letu starosti nepričakovano umrla Koyo Kouoh, kustosinja Beneškega bienala 2026

Svet sodobne umetnosti je pretresla novica o nenadni smrti Koyo Kouoh, cenjene umetnostne kustosinje in izvršne direktorice Muzeja sodobne afriške...

VIZUALNA UMETNOST2 tedna nazaj

Intermedijski umetnici Niki Erjavec nagrada skupine OHO 2025 

Nagrada skupine OHO 2025 za mlade vizualne umetnike je letos šla v roke Nike Erjavec. Lovoriko ji je prineslo intermedijsko...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.