Connect with us

DEDIŠČINA

Poslovil se Janez Gorišek, konstruktor planiške letalnice

Objavljeno

dne

V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek. Smučarski skakalec in gradbeni inženir, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral letalnico v Planici in nato od leta 1969 tudi bedel nad največjo skakalnico na svetu.

Brata Gorišek sta bila navdahnjena smučarska skakalca, kar ju je tudi spremljalo v življenju gradbenih inženirjev. Ob koncu 60. let prejšnjega stoletja sta Vlado in Janez Gorišek zastavila projekt nove letalnice v Planici, ki je bila zgrajena leta 1968, prvič pa preizkušena leta 1969 in takoj postregla z dolgimi skoki oziroma kar smučarskimi poleti.

Po 21 letih se je svetovni rekord vrnil v Planico, ko sta Björn Wirkola in Jiri Raška letela 156 metrov daleč, a po koncu poletov marca 1969 je novi svetovni rekord s 165 metri postavil Nemec Manfred Wolf. Nova športna disciplina je bila rojena, mednarodna smučarska zveza (Fis) jo je priznala leta 1971.

Janez Gorišek (1933–2023) ob odprtju prenovljene Letanice bratov Gorišek v Planici leta 2015.

Za planiško letalnico sta z bratom leta 1968 prejela Bloudkovo nagrado, v znak priznanja za razvoj smučarskih skokov, zlasti poletov in s tem Planice je bila nova planiška velikanka tudi uradno poimenovana kot Letalnica bratov Gorišek.

Študentski prvak in udeleženec ZOI-ja 1956

Janez Gorišek se je rodil leta 1933 v Ljubljani. Pri osmih letih se je začel ukvarjati s smučarskimi skoki, kar nekaj let je bil državni reprezentant, skakalec je sicer neuspešno nastopil na zimskih olimpijskih igrah 1956 v Cortini d’Ampezzo (50. mesto), zato pa je bil dvakratni študentski svetovni prvak (1953 in 1957). Njegov osebni rekord je 105 metrov iz domače Planice.

Bolj kot športni karieri se je posvetil študiju gradbeništva, kjer je leta 1961 diplomiral. Skupaj s starejšim bratom Vladom (1925–1997) sta se posvetila projektiranju in gradnji smučarskih skakalnic.

Z bratom projektirala olimpijske skakalnice v Sarajevu 1984

Ob letalnici v Planini je bil njuno najpomembnejše delo olimpijski skakalni center na Malem polju na Igmanu za zimske olimpijske igre v Sarajevu 1984. Po načrtih bratov Gorišek se je sicer pred desetletji zgradilo ogromno drugih skakalnic, tudi v tujini. Janez Gorišek je idejno zasnoval tudi prenovo letalnice tako v Kulmu kot v Vikersundu. Slednja je skupaj s Planico z uradno velikostjo 240 metrov največja smučarsko skakalna naprava na svetu.

Janez Gorišek je pol stoletja razvijal letalnice in je zakrivil, da Planica, Kulm in Vikersund zdaj omogočajo varne in dolge polete do 240, tudi čez 250 metrov. Sam je v načrtih predvidel tudi, kako se mora razvijati profil, da bi se letelo vse do 275 metrov. Foto: Gorazd Kavčič

Goriškovi profili v Planici, Kulmu in Vikersundu

Po letu 1985 so svetovne rekorde postavljali le v Planici, vse do leta 2011, ko je Janez s sinom Sebastjanom Goriškom sodeloval pri prenovi letalnice v Vikersundu. Johan Remen Evensen je že na treningu skočil 246,5 metra, in Planica je izgubila čast največje letalnice na svetu. V Vikersundu je zrak bolj gost in zato so poleti daljši. To je posebnost, ki je presenetila tudi načrtovalce, je v dokumentarnem filmu “Leteti” pojasnil Janez Gorišek.

Na napravah, ki sta jih projektirala oziroma rekonstruirala, je bilo doseženih kar 78,3 odstotka vseh svetovnih rekordov, je zapisal Rajko Šugman v knjigi Brata Gorišek – vizionarja smučarskih poletov. Pozneje se je Janezu Gorišku pri projektiranju po bratovi smrti pridružil sin Sebastjan Gorišek, ki gre po očetovih stopinjah.

Na Letalnici bratov Gorišek se je svetovni rekord med letoma 1969 in 2005 popravljal 28-krat, pri čemer je daljava napredovala s 156 na 239 metrov. Foto: Reuters

Zamudil prvi polet na svoji letalnici

Kot je dejal Janez Gorišek ob 50. obletnici Letalnice bratov Gorišek, je bila njegova velika želja, da se svetovni rekord vrne spet pod Ponce. Gorišek se je vedno čustveno spominjal začetkov poletov pod Poncami. Prvi polet na letalnici je 6. marca 1969 opravil Miro Oman. To je bil njegov zadnji skok kariere. 21. marca so na na novi planiški letalnici izpeljali prvo uradno tekmovanje, ko so štirikrat popravljali svetovni rekord.

“Ob povsem prvem poletu sem prišel iz Afrike, a ga nato zamudil, saj sem bil še na avtobusu, prve tekme pa nisem zamudil. Težko je povedati, kakšni občutki so to,” je takrat ganjeno dejal Gorišek, ki je bil 25 let tudi vodja tekmovanja v Planici, in priznal, da ga povsem prevzamejo čustva tako ob prvem poletu kot tudi ob spominih nanj. “Lažje je bilo do zdaj podirati rekorde, kot jih bo v prihodnje,” je pred štirimi leti menil Janez Gorišek.

DEDIŠČINA

Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela

Objavljeno

dne

Ljubljanska občina obnavlja II. Plečnikovo arkado – del objekta Mesarskega mosta do pokrite lože v smeri Tromostovja. Obnovili bodo fasado in streho, prihodnje leto pa bo sledila obnova I. Plečnikove arkade s stebrno lopo in Zvončkom.

Obnovitvena dela II. Plečnikove arkade bodo predvidoma končana do 30. aprila. Skupni znesek obnove II. Plečnikove arkade in nakupa strešnikov zanjo znaša 706.000 evrov brez DDV-ja, navajajo v podjetju JP Ljubljanska parkirišča in tržnice. Podjetje je za obnovo na podlagi prijave na razpis za sofinanciranje pridobilo od ministrstva za kulturo nepovratna sredstva v višini 200.000 evrov.

Prihodnje leto je torej predviden začetek obnove I. Plečnikove arkade skupaj s stebrno lopo in Zvončkom, s čimer bo obnova Plečnikovih arkad zaključena v celoti.

Plečnikova tržnica arhitekturni je spomenik državnega pomena, zato obnova ni samo gradbeni projekt, ampak predstavlja tudi skrb za kulturno dediščino, vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, so ob obnovi spomnili na MOL-u. Celoten kompleks Plečnikove tržnice je bil sicer obnovljen med letoma 1994 in 1995. Takrat so bili betonski strešniki na arkadah v dobrem stanju in niso bili potrebni menjave, ker pa so zdaj stari več kot 70 let, se je njihova življenjska doba iztekla in jih je treba zamenjati.

Foto: MOL

Prenova arkad na Plečnikovi tržnici se je začela že leta 2019, ko so prenovili arkade med Zmajskim in Mesarskim mostom.

V Plečnikovi hiši so leta 2020 ob razstavi Plečnikove tržnice – Bogastvo skritih detajlov zapisali, da se je arhitekt Jože Plečnik po koncu prve svetovne vojne vrnil iz Prage v Ljubljano z idejo o ureditvi prostora od Kresije do Zmajskega mostu. Leta 1940 je mestni stavbenik Matko Curk po njegovih načrtih začel graditi nove tržnice. Zaradi druge svetovne vojne in pomanjkanja gradbenega materiala so dela potekala zelo počasi, gradnja je potekala do leta 1944. Tržnice so zasnovane na robu korita Ljubljanice. Severna stran z rustikalnim podnožjem kamnite fasade in polkrožnimi okenskimi odprtinami na ometani fasadi spominja na mestno obzidje. Dolga enokapna streha je krita z različno oblikovanimi betonskimi strešniki.

Tržnice obsegajo cvetlični paviljon na Tromostovju, stebriščno lopo ter kolonado posameznih arkad s prekinitvami, loggiama z vodnjakoma in s pogledom na Ljubljanico. Na sredini celotne zasnove je bil predviden Mesarski most, ki pa zaradi izbruha druge svetovne vojne tedaj ni bil uresničen. Sedanji Mesarski most so začeli graditi leta 2009, odprli so ga leta 2010.
V Plečnikovem urbanističnem in arhitekturnem opusu so tržnice poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice, so še zapisali v Plečnikovi hiši.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija

Objavljeno

dne

Avtor

Koper bo vrhunec praznovanja 1500-letnice mesta proslavil junija, ko bo med drugim predvidoma končana prenova rotunde sv. Elije v Cankarjevi ulici, novo podobo pa bo kazal tudi mestni zvonik, kjer poteka obnova pročelja in stopnišča.

Rdeča nit praznovanja bo sicer življenje in delo prvega koprskega škofa sv. Nazarija. V Pokrajinskem muzeju Koper so februarja priložnosti primerno začasno na ogled postavili kip tega svetnika, ki pa se je nato vrnil v restavratorsko delavnico. Sicer pa bo muzej v okviru praznovanja priredil dve razstavi – prva bo posvečena 200. obletnici rojstva slikarja Bartolomea Giannellija, druga pa delu slikarja Toneta Kralja.

Koper je sicer zagotovo star precej več kot 1500 let, a je posvetitev prvega škofa v letu 524 prvi dokaz njegovega obstoja, zato so se letos odločili proslaviti okroglo obletnico, je na predstavitvi programa dejal pred časom koprski župan Aleš Bržan. S tem želijo opozoriti prebivalce in obiskovalce na to, v kako čudovitem in z zgodovino bogatem mestu živijo, je še dodal.

Kip sv. Nazarija so februarja začasno postavili na ogled, nato pa se je vrnil v restavratorsko delavnico. Foto: Pokrajinski muzej Koper

Praznovanje se je začelo že konec lanskega leta s ponatisom najstarejšega ohranjenega mestnega statuta. Poleg prireditev v kulturnih ustanovah bo letos tudi veliko dogajanja na ulicah, ki so že okrašene z zastavicami in vejicami sivke. To rastlino so namreč včasih Koprčani imenovali klasje sv. Nazarija.

Vrhunec dogajanja bo sredi junija, ko ima sv. Nazarij god. Ob tej priložnosti bo Katoliška cerkev obudila tradicijo procesije po koprskih ulicah. Prav tako bodo priredili sejem sv. Nazarija.

Takrat pa bo predvidoma končana prenova krstilnice oziroma rotunde sv. Elije, ki je ena najstarejših stavb v mestu.

Novo podobo bo kazal tudi mestni zvonik, kjer poteka obnova pročelja in stopnišča. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Kip v restavratorski delavnici
Eden najbolj prepoznavnih predmetov v Pokrajinskem muzeju Koper je lesen kip sv. Nazarija iz 16. stoletja. Zaradi slabega stanja so ga leta 2016 umaknili v depo, nato pa predali restavratorskemu centru ZVKDS-ja v Ljubljani. Po besedah direktorja muzeja Marka Bonina je kip treba utrditi in očistiti, opravili pa bodo tudi dodatne raziskave, da bi ugotovili, ali je bil po nastanku morda kdaj predelan. Predvidoma bodo delo končali do septembra, ko naj bi se kip za stalno vrnil v Koper.

Gledališče Koper je praznovanju koprske obletnice namenilo zadnjo izdajo svojega glasila Svetilnik, v projektu pa sodeluje še s predstavo Renate Vidič Lepo je biti Koprčan.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Z umetno inteligenco proti uničevanju kulturne dediščine

Objavljeno

dne

Avtor

Umetna inteligenca za umetnost ne predstavlja zgolj nevarnosti; v Angliji namreč ugotavljajo, da bi lahko postala ključno orodje za odkrivanje vandalov, ki z grafiti in drugimi nedovoljenimi posegi skrunijo kulturne spomenike zgodovinskega pomena. 

Analiza barve bi lahko privedla do storilca
V zadnjem letu se je število primerov vandalizma na cerkvah, gradovih, samostanih in drugih zgodovinskih stavbah izrazito povečalo. Še posebej so poleti odmevale poškodbe na rimskem Koloseju, eni osrednjih svetovnih znamenitosti, na katero je več turistov vrezalo svoja imena oz. začetnice.

V Angliji so se tako odločili zagnati projekt, v okviru katerega bi lahko s pomočjo umetne inteligence na podlagi sloga in podpisa grafita ter analize barve s pomočjo vzorca z več območij prepoznali tudi njegovega avtorja. Z uspešno analizo barve bi lahko umetna inteligenca namreč odkrila celo, kje je bila pločevinka kupljena.

Vse več turistov neustrašno vrezuje svoja imena tudi na zidove rimskega Koloseja.

Po poročanju časopisa The Guardian je ukrepanje nujno, saj naj bi bila v Angliji kar tretjina kulturne dediščine žrtev grafitov, število pa je v samo zadnjem letu naraslo za skoraj 10 odstotkov. Ena izmed žrtev tovrstnega nasilja je cerkev Holy Rood church v Swintonu, aprila pa so se vandali lotili tudi zgodovinske palače Linlithgow, rojstnega kraja škotske kraljice Marije, kjer so z grafiti prekrili stene, tla in vodnjak iz 16. stoletja. Januarja so podobno oskrunili tudi grad Rochester v Kentu, ki predstavlja eno najmogočnejših normanskih trdnjav v državi, katere začetki segajo vse v leto 1087.

Vandalizem kot odraz (dela) družbe?
Primeri pa seveda niso omejeni zgolj na Anglijo. Lani je odmevalo odprto pismo združenja grških arheologov (SEA), v katerem je to pozvalo generalno direktorico Unesca, naj “odločno posreduje” za zaščito Hagije Sofije v Carigradu v Turčiji, ki je deležna vse večje škode in vandalizma, ob koncu leta pa so vandali v Avstraliji uničili prazgodovinske stenske poslikave v sveti jami Koonalda, stare približno 30 tisoč let.

Grafiti na cerkvi Holy Rood church v Swintonu. Foto: Historic England

Letošnje leto ni bilo do kulturnih spomenikov nič manj prizanesljivo. Na začetku leta je bil v Københavnu poškodovan slavni kip male morske deklice, katerega podstavek so neznanci prepleskali z barvami ruske zastave. Maja je bila v pariškem muzeju Palais de Tokyo z razpršilom zaznamovana kontrovezna umetnina švicarske umetnice Miriam Cahn, avgusta pa je skupina nemških turistov na severu Italije uničila dragoceni kip v fontani iz 19. stoletja.

Dolgotrajne posledice nepremišljenih dejanj
Mark Harrison
, ki v javni ustanovi Historic England skrbi za zločine zoper dediščino, je za časopis Observer povedal, da ta pripada vsem, zaradi česar so tovrstni grafiti zločin “v vseh pogledih“. Dodal je še, da so kot dejanje “vztrajni in prodorni“, saj “povzročajo stisko in vplivajo na občutke javnosti, kar je resnično ključni pokazatelj tega, kakšni so ti občutki”.

Harrison v projektu sodeluje s profesorjem Robinom Bryantom z univerze Canterbury Christ Church, ki je strokovnjak na področju umetne inteligence. Težava tovrstnih napadov na kulturne spomenike je, da si sledijo v valovih, ki jih je pa zato toliko težje ustaviti, obenem pa predstavlja odstranjevanje barve še posebej zahtevno nalogo, saj ob izpiranju barva za sabo pušča neodstranljiv madež. Umetna inteligenca tako igra pomembno vlogo predvsem pri identifikaciji materiala oz. snovi, kar pa ni omejeno zgolj na grafite. Podobno kot aplikacije, ki na podlagi fotografije prepoznajo vrste gob ali bolezni rastlin, bi lahko v primeru dediščine na primer identificirali kos bakra, ki je bil ukraden s spomenika.

Københavnska mala morska deklica v napadu z grafiti označena za “rasistično ribo.

Stvar je v detajlih
Človeškemu očesu se zdijo grafiti morda med seboj podobni, medtem ko so lahko za tehnologijo povsem drugačni. Če je v neki soseski 100 razpršenih oznak, bi bil lahko storilec ista oseba v enem večeru. Če oznake pustimo, ljudem samo nakažemo, da je to varno mesto za vandalizem,” je še povedal Harrison.

Kot težavo je izpostavil tudi to, da tovrstnih kaznivih dejanj v primerjavi s krajo zgodovinskih artefaktov policija pogosto ne evidentira oz. zanje ni posebnih protokolov in kodeksov, zaradi česar jih je posledično tudi težje ustaviti. Prav zaradi tega ima umetna inteligenca v povezavi z lokalno skupnostjo še posebej pomembno vlogo. Harrison je dejal, da je “naravni nadzor” javnosti prek povezovanja soseske za vandale zgodovinskih mest in zgradb “dobro odvračilno sredstvo“. “Povezovanje tradicionalnih ukrepov skupnosti z novimi in nastajajočimi tehnologijami mora predstavljati kanček upanja, kajne,” je še dodal Harrison.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA19 ur nazaj

Deceuninck, proizvajalec PVC profilov, je lansiral kalkulator za enostavnejše in učinkovitejše merjenje ogljičnega odtisa

Deceuninck, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev PVC profilov za okna in vrata, je v skladu s svojo zavezanostjo k trajnostnemu poslovanju...

RAZSTAVA1 dan nazaj

Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva prof. dr.Karla Hinterlechnerja

Okrogla miza GEOLOGIJA – VEDA PRIHODNOSTI V letošnjem maju obeležujemo 150-letnico rojstva prof. dr. Karla Hinterlechnerja, ustanovitelja ljubljanske geološke šole in enega...

OBLIKOVANJE2 dneva nazaj

AJM prejel prestižno German Innovation Award 2024

Mednarodno priznanje za inovacijo AJM okna-vrata-senčila, vodilni slovenski ponudnik stavbnega pohištva iz PVC, ALU in lesa, je ponovno nagrajen z...

Uncategorized3 dnevi nazaj

Martina Vovk imenovana za novo direktorico Moderne galerije

Potem, ko je Aleš Vaupotič kot direktor odstopil maja lani, je kustosinja in muzejska svetovalka, Martina Vovk, od 1. junija...

GRADNJA3 dnevi nazaj

iQwood v Berlinu prejel zlato nagrado German Innovation Award

Najvišjo zlato nagrado je prejelo 15 izmed 520 prijavljenih inovacij iz 23 držav  iQwood je specializirano proizvodno podjetje za razvoj...

Materiali4 dnevi nazaj

WC sistem, ki varčuje z vodo

Varčevanje z vodo: ste kdaj razmišljali o stranišču? Ko gre za varčevanje z vodo v zasebnih gospodinjstvih, mnogi pomislijo na...

Arhitektura1 teden nazaj

OHS AWARD 2024: podelitev nagrad za najboljše projekte festivala OHS po izboru občinstva

Včeraj je bila v galeriji Edvard v Ljubljani podelitev nagrad izbranim arhitekturnim projektom, ki so bili predstavljeni v okviru arhitekturnega...

UMETNOST1 teden nazaj

Mlada slovenska umetnost: predstavijo se nominiranci za nagrado OHO

V Galeriji P74 vrata odpira razstava nominirancev nagrade skupine OHO 2024. Za nagrado so nominirani Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik...

DOGODKI2 tedna nazaj

Velika nagrada Brumna identiteti novega Centra Rog

Veliko nagrado 11. bienala slovenskega oblikovanja Brumen je prejela identiteta novega Centra Rog. Nagrado za življenjsko delo je dobil grafični...

BIVANJE3 tedni nazaj

Kako do nižjih mesečnih stroškov?

Številni lastniki stanovanj iščejo vse mogoče načine, kako bi zmanjšali ogljični odtis ter povečali energijsko učinkovitost domov in s tem...

POPULARNO