DEDIŠČINA
Poslovil se Janez Gorišek, konstruktor planiške letalnice

V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek. Smučarski skakalec in gradbeni inženir, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral letalnico v Planici in nato od leta 1969 tudi bedel nad največjo skakalnico na svetu.
Brata Gorišek sta bila navdahnjena smučarska skakalca, kar ju je tudi spremljalo v življenju gradbenih inženirjev. Ob koncu 60. let prejšnjega stoletja sta Vlado in Janez Gorišek zastavila projekt nove letalnice v Planici, ki je bila zgrajena leta 1968, prvič pa preizkušena leta 1969 in takoj postregla z dolgimi skoki oziroma kar smučarskimi poleti.
Po 21 letih se je svetovni rekord vrnil v Planico, ko sta Björn Wirkola in Jiri Raška letela 156 metrov daleč, a po koncu poletov marca 1969 je novi svetovni rekord s 165 metri postavil Nemec Manfred Wolf. Nova športna disciplina je bila rojena, mednarodna smučarska zveza (Fis) jo je priznala leta 1971.

Za planiško letalnico sta z bratom leta 1968 prejela Bloudkovo nagrado, v znak priznanja za razvoj smučarskih skokov, zlasti poletov in s tem Planice je bila nova planiška velikanka tudi uradno poimenovana kot Letalnica bratov Gorišek.
Študentski prvak in udeleženec ZOI-ja 1956
Janez Gorišek se je rodil leta 1933 v Ljubljani. Pri osmih letih se je začel ukvarjati s smučarskimi skoki, kar nekaj let je bil državni reprezentant, skakalec je sicer neuspešno nastopil na zimskih olimpijskih igrah 1956 v Cortini d’Ampezzo (50. mesto), zato pa je bil dvakratni študentski svetovni prvak (1953 in 1957). Njegov osebni rekord je 105 metrov iz domače Planice.
Bolj kot športni karieri se je posvetil študiju gradbeništva, kjer je leta 1961 diplomiral. Skupaj s starejšim bratom Vladom (1925–1997) sta se posvetila projektiranju in gradnji smučarskih skakalnic.
Z bratom projektirala olimpijske skakalnice v Sarajevu 1984
Ob letalnici v Planini je bil njuno najpomembnejše delo olimpijski skakalni center na Malem polju na Igmanu za zimske olimpijske igre v Sarajevu 1984. Po načrtih bratov Gorišek se je sicer pred desetletji zgradilo ogromno drugih skakalnic, tudi v tujini. Janez Gorišek je idejno zasnoval tudi prenovo letalnice tako v Kulmu kot v Vikersundu. Slednja je skupaj s Planico z uradno velikostjo 240 metrov največja smučarsko skakalna naprava na svetu.

Goriškovi profili v Planici, Kulmu in Vikersundu
Po letu 1985 so svetovne rekorde postavljali le v Planici, vse do leta 2011, ko je Janez s sinom Sebastjanom Goriškom sodeloval pri prenovi letalnice v Vikersundu. Johan Remen Evensen je že na treningu skočil 246,5 metra, in Planica je izgubila čast največje letalnice na svetu. V Vikersundu je zrak bolj gost in zato so poleti daljši. To je posebnost, ki je presenetila tudi načrtovalce, je v dokumentarnem filmu “Leteti” pojasnil Janez Gorišek.
Na napravah, ki sta jih projektirala oziroma rekonstruirala, je bilo doseženih kar 78,3 odstotka vseh svetovnih rekordov, je zapisal Rajko Šugman v knjigi Brata Gorišek – vizionarja smučarskih poletov. Pozneje se je Janezu Gorišku pri projektiranju po bratovi smrti pridružil sin Sebastjan Gorišek, ki gre po očetovih stopinjah.

Zamudil prvi polet na svoji letalnici
Kot je dejal Janez Gorišek ob 50. obletnici Letalnice bratov Gorišek, je bila njegova velika želja, da se svetovni rekord vrne spet pod Ponce. Gorišek se je vedno čustveno spominjal začetkov poletov pod Poncami. Prvi polet na letalnici je 6. marca 1969 opravil Miro Oman. To je bil njegov zadnji skok kariere. 21. marca so na na novi planiški letalnici izpeljali prvo uradno tekmovanje, ko so štirikrat popravljali svetovni rekord.
“Ob povsem prvem poletu sem prišel iz Afrike, a ga nato zamudil, saj sem bil še na avtobusu, prve tekme pa nisem zamudil. Težko je povedati, kakšni občutki so to,” je takrat ganjeno dejal Gorišek, ki je bil 25 let tudi vodja tekmovanja v Planici, in priznal, da ga povsem prevzamejo čustva tako ob prvem poletu kot tudi ob spominih nanj. “Lažje je bilo do zdaj podirati rekorde, kot jih bo v prihodnje,” je pred štirimi leti menil Janez Gorišek.
DEDIŠČINA
Sprehod po sledeh stare Emone: na Krakovskem nasipu fotografska razstava arheoloških izkopavanj pod Emoniko

Utrip stare Emone se ob sprehodu po Ljubljani čuti še danes. Odkar so se na območju glavnega mesta sprehajali Emonci, se je spremenilo veliko, da pa bi ohranili spomin na nekdanje starorimsko mesto, poteka do konca marca na Krakovskem nasipu v Ljubljani fotografska razstava, ki prikazuje raziskovalna dela na arheološkem najdišču Emonika. Emonika, katere investitor je družba Mendota Invest v lasti skupine OTP, bo združevala nakupovalno središče, poslovne prostore, stanovanja in dva hotela.
Pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika so spomladi in poleti 2024 potekala arheološka izkopavanja. Razkrila so še neraziskane dele severnega grobišča Emone, stransko cesto, ki je od glavne vodila proti vzhodu, ter sledi emonske zemljiške razdelitve, ki doslej kljub intenzivnim raziskavam še ni bila najdena.


Raziskovalna arheološka dela so znotraj severnega emonskega grobišča odkrila 183 rimskih grobov. Ti so hranili posodje, balzamarije, žare in nakit ter druge artefakte, ki so jih stari Rimljani v pokojnikov grob položili, da bi jih pospremili v onstranstvo. Med najdbami v grobovih so bile pogosto oljenke in majhna lončena svetila, ki naj bi po prepričanju starih Rimljanov pokojnikom razsvetljevala pot. Zanimivo je tudi odkritje zlatega uhana s smaragdom. Z družbe Mendota Invest so namreč sporočili, da so raziskovalna dela enak uhan odkrila tudi v Budimpešti, trenutno pa se preiskuje podatek, ali gre za delo istega obrtnika oziroma izdelovalca.
Spoštovanje kulturne dediščine in oblikovanje prihodnosti Ljubljane
Sprehajalce na Krakovskem nasipu bo skozi potek arheoloških del popeljala fotografska razstava, ki je za ogled na voljo vse do konca marca. Nova rimska odkritja pod Emoniko se sicer predstavljajo sočasno v sklopu dveh razstav. Poleg fotografske razstave na Krakovskem nasipu so v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana do 1. junija 2025 za ogled na voljo izbrane arheološke najdbe. Razstavi sta rezultat sodelovanja družbe Mendota Invest, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Turizma Ljubljana in Skupine Stik.


S spoštovanjem kulturne dediščine Emonika ustvarja sodoben prostor za bivanje, delo ter prosti čas in igra pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti Ljubljane. Emonika, prvi večnamenski kompleks v Ljubljani, bo združevala nakupovalno središče, dva hotela, 187 stanovanj in poslovne prostore. Projekt investitorja Mendota Invest, ki je v lasti skupine OTP, postavlja nove standarde trajnostne gradnje z naprednimi okoljskimi rešitvami, kot so energetska učinkovitost, uporaba obnovljivih virov energije in trajnostni materiali.

DEDIŠČINA
Ministrstvo še išče najemnika gostinskih prostorov na pristavah gradu Snežnik

Ker na prejšnji postopek z javnim zbiranjem ponudb za najem pristave gradu Snežnik ni prispela nobena prijava, je ministrstvo na začetku marca objavilo namero o sklenitvi pogodbe za oddajo v najem pristave na območju gradu Snežnik.
Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, sta namera o sklenitvi neposredne pogodbe in javno zbiranje ponudb dve različni metodi razpolaganja s stvarnim premoženjem v skladu z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Rok za prijavo je 26. marec.
V primeru, da se bo sedaj prijavil en ponudnik, bodo z njim takoj neposredno sklenili najemno pogodbo. Če se bo prijavilo več interesentov, se bodo z njimi opravila pogajanja, to pa pomeni, da se med njimi izvede “konkurenčno tekmovanje”, kjer si najemno pogodbo zagotovi ponudnik z najvišjo ponujeno najemnino nad 1960 evrov na mesec. Način, kako se takšna pogajanja izvedejo, se določi po koncu objave, ki se bo zaključila 26. marca, in se o tem, če bo seveda več ponudnikov, te predhodno obvesti, so še navedli na ministrstvu.
Predmet javnega zbiranja ponudb za oddajo v najem so zemljišča in zgradbe, ki so del kulturnega spomenika državnega pomena Snežnik – območje gradu Snežnik. Gre za poslovne prostore, ki skupaj merijo 426,61 kvadratnega metra (kavarna-zajtrkovalnica z recepcijo, apartmaji in zunanja terasa), parkirni prostor za predvidoma 18 parkirnih mest (380 kvadratnih metrov) in del zemljišča, na katerem je pod pogojem pridobitve kulturnovarstvenega soglasja možna vzpostavitev zunanje terase.

Najemnina bi znašala 1960 evrov mesečno
Sedanji postopek z objavo namere o sklenitvi pogodbe za oddajo v najem se po navedbah ministrstva za kulturo vodi na podlagi tretje alineje prvega odstavka 65. člena zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki omogoča, da če je bil predhodni postopek z javnim zbiranjem ponudb neuspešen, se lahko v novem postopku izhodiščna najemnina zmanjša za največ 30 odstotkov. To velja tudi za najem pristave na območju gradu Snežnik, kjer bi sedaj najemnina znašala 1960 evrov mesečno.
Na začetku leta je bila ustanovljena civilna iniciativa, s katero so prebivalci ob gradu Snežnik kulturno ministrstvo pozvali k oživitvi grajskih pristav. V civilno iniciativo so se povezali predstavniki Društva ljubiteljev gradu Snežnik in drugih lokalnih organizacij. Kot so tedaj dejali, od ministrstva za kulturo pričakujejo, da grajske pristave v najkrajšem možnem času odpre, ob tem pa ponujajo tudi kulturni program, ki so ga v preteklosti tam že izvajali. Poleg tega poudarjajo, da ne želijo biti pri soustvarjanju programa edini, saj menijo, da morajo biti pristave odprte za vse lokalne deležnike, ki želijo delovati na področju kulture in turizma.
Ministrstvo se je odzvalo s pripravo razpisa za gostinskega najemnika v prenovljenem objektu. Takrat so sporočili, da je objekt prenovljen predvsem za gostinske namene, zato so se z Občino Loška Dolina dogovorili, da ga neposredno oddajo zainteresiranemu gostincu.
Bližnji snežniški grad upravlja Narodni muzej Slovenije, njihovo delo pri vodenju gradu pa v iniciativi ocenjujejo kot uspešno. Kot pravijo, ministrstvu za kulturo za grajske pristave manjkata vizija in usmeritev.
Grad Snežnik na Notranjskem je sicer en izmed dveh gradov v Sloveniji, ki se ponašata z ohranjenimi avtentičnimi interjerji iz druge polovice 19. stoletja.
DEDIŠČINA
V Preddvoru načrtujejo nadaljnjo prenovo in revitalizacijo graščine Preddvor

Občina Preddvor nadaljuje prenovo gradu Dvor
Občina Preddvor nadaljuje postopno prenovo in revitalizacijo gradu Dvor oziroma graščine Preddvor. V torek je na portalu javnih naročil objavila razpis za izvajalca del za prenovo kompleksa ter ureditev parka in parkirišča. S pomočjo nepovratnih sredstev bi v graščini uredili podjetniški inkubator, večnamensko dvorano in muzej.
Tri faze prenove
Načrtovana investicija zajema tri sklope. Prvi sklop zajema sanacijo strehe in ostrešja, kjer bi v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj vzpostavili muzej o starih Slovanih, so zapisali v razpisni dokumentaciji na Občini Preddvor.
Drugi sklop obsega prostore v severnem delu graščine, kjer je treba zamenjati tlake in zgraditi nov strop, saj se je preteklo leto zaradi zamakanja strehe porušil. Nato bi v tem delu gradu uredili prostore za co-working, kjer bi mladi podjetniki lahko izvajali poslovna srečanja, sestanke in videokonference. Dovolj je tudi prostora za podjetniški inkubator, ki bi ga vzpostavili skupaj s kranjsko Kovačnico. V nadstropju bi bile predvidene sanitarije za inkubator, v pritličju pa za zunanje dejavnosti.

Tretji sklop prenove zajema pomožni gospodarski objekt, ki je ločen od gradu Dvor, vendar je del graščine. V njem bi uredili večnamensko dvorano, namenjeno izobraževanju, plesnim in drugim delavnicam ter medgeneracijskim srečanjem. Trenutno degradiran prostor bi odprli in predstavili starinsko obokano ostrešje, ki ima zgodovinsko vrednost. Urediti bi bilo treba tudi tlake ter zagotoviti inštalacije, saj stavba trenutno nima dostopa do vode, ogrevanja in elektrike.
Ureditev okolice gradu
Na vzhodni strani gradu je predviden vodni motiv, kakršen je nekoč na tem mestu že obstajal. Voda za pretočni vodnjak bi se pridobivala s strehe, kar je v skladu s smernicami zelene infrastrukture. Prav tako bi deževnico uporabili pri sanitarijah.
Za razvoj dejavnosti v graščini je potrebno tudi ustrezno parkirišče za uporabnike in obiskovalce. Predvideno je parkirišče s 38 mesti na severovzhodni strani parka. Parkirišče bo ozelenjeno in bo nadomestilo trenutno degradiran del parka. Z zasaditvijo in ureditvijo poti bo dodatno izboljšan videz okolice.
Zaščita kulturne dediščine
Vsa dela se bodo izvajala pod nadzorom strokovnih institucij s področja varstva kulturne dediščine. Grad Dvor, katerega prve omembe segajo v 12. stoletje, je eden najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni je bil preurejen v zavod za sirote, od leta 1974 do 1996 pa je deloval kot vzgojni zavod za mladino. Leta 2014 je opuščeni in propadajoči dvorec prešel v last Občine Preddvor.
Občina je objekt pregledala s strokovnjaki, pripravila dokumentacijo za prenovo, izvedla nekatera nujna vzdrževalna dela ter našla najemnika. Leta 2021 sta grad kot grof in grofica simbolno oživela Tanja Šubelj in Florjan Sušnik. Leta 2022 so poskrbeli za novo fasado, streho in okna, konec lanskega leta pa je v prizidku gradu začela delovati kavarna.
Financiranje in razpis za izvajalce
Občina želi zdaj urediti še preostale dele graščine. V povabilu izvajalcem k oddaji ponudb za prenovo in revitalizacijo graščine Preddvor je zapisano, da so kandidirali za sredstva na javnem razpisu za revitalizacijo objektov javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih za leto 2025, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
V primeru neuspešne kandidature bo občina odstopila od izvedbe javnega naročila. Rok za oddajo ponudb izvajalcev je 2. april.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Beneški bienale 2025: “Inteligenca. Naravno. Umetno. Kolektivno.”
-
DOGODKI2 meseca nazaj
Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici
-
ZANIMIVOSTI2 meseca nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas
-
OKOLJE2 meseca nazaj
Po pozivih okoljevarstvenikov je Zavod GO! 2025 odločno zanikal sodelovanje s podjetjem Alpacem
-
DOGODKI2 meseca nazaj
Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja