KULTURA
Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko obiskala Notranjski muzej Postojna

Približno leto dni po začetku obnovitvenih del Notranjskega muzeja Postojna si je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko ogledala potek del na eni ključnih kulturnih ustanov regije. Prenovo bodo v muzeju izkoristili tudi za novo postavitev vsebine muzeja.
Notranjski muzej Postojna, ena ključnih kulturnih ustanov regije, ki hrani dragoceno kulturno in naravno dediščino, ponovno nadgrajuje svoje prostore in vsebine. Septembra 2023 so se namreč začela obnovitvena dela v okviru projekta »Kul(turizem) kot generator razvoja destinacije«. Projekt, vreden 2.1 milijona evrov, je v domeni Občine Postojna in Zavoda Znanje Postojna in se izvaja ob finančni podpori Ministrstva za kulturo, iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Poleg obsežnih obnovitvenih del, katerih cilj je zagotoviti dolgoživost stavbe ter zaščititi dragocene eksponate, bodo prenovljene in na novo postavljene tudi vsebine muzeja.
Investicijo si je včeraj ob prisotnosti postojnskega župana Igorja Marentiča, direktorice Zavoda Znanje Postojna Tatjane Hvala in vodje Notranjskega muzeja Tine Poljšak, ogledala tudi ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Ministrica je bila seznanjena s poslanstvom Notranjskega muzeja, trenutnimi projektnimi aktivnostmi ter deli, predvsem pa z učinki in doprinosi, ki jih bo imel projekt v lokalnem in tudi nacionalnem prostoru.

Trenutne projektne aktivnosti
Streha muzeja je kazala znake obrabe in poškodb, kar je zahtevalo takojšnje ukrepanje. Izvajalci del obnove ostrešja bodo postopoma odstranili obstoječe strešnike, podeskali streho, jo prekrili s folijo, namestili nove letve in jo nato na novo prekrili z ustreznimi materiali. S temi ukrepi bodo zagotovili, da bo streha trajno zaščitena pred vremenskimi vplivi. Dela so v polnem teku in naj bi bila zaključena do septembra 2024.
Poleg prenove strehe pa se vzporedno zaključujejo tudi gradbena dela v zunanjih oglednih depojih in kleti. Klet, ki jo je nujno potrebno dodatno statično sanirati, bo po končani obnovi zagotavljala varno in stabilno okolje za muzejsko delo. V prihodnje pa se bo klet preoblikovala v prostor z izjemnim razstavnim potencialom, kar bo obiskovalcem ponudilo še bogatejšo muzejsko izkušnjo.
Pomemben del projekta predstavlja tudi urejanje okolice muzeja, ki bo dodalo dvorišču muzejski čar z novim zunanjim razstavnim prostorom. Nova ureditev bo obiskovalcem omogočila, da si ogledajo razstave tudi na prostem. Zunanji razstavni prostor bo namenjen predstavljanju večjih eksponatov in instalacij, kar bo omogočilo še bolj pestro in privlačno predstavitev muzejskih zbirk.


Eden izmed ključnih delov projekta NOO je tudi vzpostavitev oglednih depojev, kjer bo osrednja tema razstav gibanje. Depoji bodo obiskovalcem omogočili vpogled v muzej kot živo institucijo, kjer se dediščina ne samo shranjuje, temveč tudi aktivno raziskuje in interpretira. Poleg notranjih razstavnih prostorov bo zunaj muzeja postavljen lapidarij, kjer bodo razstavljeni kamniti spomeniki in kostne breče.
V muzeju se hkrati intenzivno pripravljajo tudi novi koncepti za razstavne prostore v kleti, ki bodo del družinskega muzeja. Ta nova vsebina bo še posebej namenjena družinam, saj bodo razstave prilagojene otrokom in mladim, z interaktivnimi in izobraževalnimi vsebinami, ki bodo spodbujale raziskovanje in učenje.


Velik pomen v muzeju pripisujejo tudi promociji in širjenju svoje ponudbe. Pripravljajo se načrti za novo muzejsko trgovino z izdelki, ki bodo povezani z muzejskimi zbirkami, ter spletno trgovino, ki bo omogočila dostop do teh izdelkov širšemu občinstvu. Poleg tega bodo organizirani muzejski dogodki za različne ciljne skupine, kar bo omogočilo, da muzej postane še bolj vključujoč in še bolj dostopen obiskovalcem.
Notranjski muzej Postojna s temi prizadevanji postavlja trdne temelje za nadaljnji razvoj in utrjuje svoj položaj kot osrednja kulturna institucija v regiji. S celovito prenovo strehe, urejanjem okolice ter razvojem novih razstavnih vsebin in promocijskih strategij si prizadeva, da bo še naprej služil kot varuh kulturne in naravne dediščine, hkrati pa privabljal nove generacije obiskovalcev.
KULTURA
Jubilej: 80 let Mladinske knjige in Cicibana

“Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je v voščilu Mladinski knjigi zapisala Saša Pavček. Največja slovenska založba in z njo tudi najstarejša revija za otroke v Sloveniji “Ciciban” letos namreč zaznamujeta 80 let delovanja.
Jubilejno leto Mladinske knjige poteka pod sloganom Dobre zgodbe so večne, ki ga spremlja tudi jubilejni logotip, pri katerem so osmico spremenili v znak za neskončnost. Letos skladno z jubilejno zgodbo načrtujejo tudi jubilejni zbirki večnih zgodb za odrasle: Žive klasike, izbor največjih romanov vseh časov, in Večne misli, razkošno izdajo del slovitih mislecev od antike do danes.
Tudi 50 let Mačka Murija in 80 let Pike Nogavičke
V jubilejnem letu bodo najmlajše bralstvo razveselili z antologijo Štiri tačke, psi in mačke, zbirko zgodb in pesmic iz revije Ciciban ter slikanicami legendarnih knjižnih junakov, ob katerih so odraščale mnoge generacije pri nas. Med drugim načrtujejo izid jubilejnega Mačka Murija, ki letos slavi okroglih 50 let, in strip Pike Nogavičke, ki tako kot založba praznuje 80 let.
Tudi nekaj slovenskih avtorjev letos slavi osebne jubileje, ki jih bodo zaznamovali z izdajami zlatih knjig: Desa Muck, Lila Prap in Andrej Rozman – Roza bodo dopolnili 70 let, Slavko Pregl 80 let ter Mira Voglar 90 let. Pri založbi z domačimi ilustratorji pripravljajo tudi ekskluzivno jubilejno kolekcijo, pod katero se bo podpisala Maja Kastelic.

Založbin jubilej bo zaznamovala tudi množica dogodkov in spremljevalnih dejavnosti. V knjigarnah Mladinske knjige bodo med drugim pripravili serijo malce drugačnih literarno-pogovornih dogodkov z znanimi Slovenci, na turnejo po Sloveniji pa se bo podal priljubljeni maček Muri. Osrednje praznovanje z jubilejno obarvano slovesno podelitvijo Levstikovih nagrad bo maja.
Dogajanje za najmlajše načrtujejo tudi v okviru 2. Festivala izvirne slovenske slikanice, nekoliko starejše otroke in najstnike pa bodo še naprej spodbujali k razmišljanju s PIL-ovo Veselo šolo in bralnim klubom za mlade #knjigebrat. V Mladinski knjigi pa tudi v tem letu ne bodo pozabili na ranljive skupine in bodo pozornost namenili tudi dobrodelnim dejavnostim.
Voščila nekaterih avtorjev ob založbinem jubileju
Andrej Rozman – Roza, je poudaril, da vse, kar napiše za otroke, “gre najprej v Cicibane, od tam pa v knjige. Kar napišem za odraslo mladino, pride tja po drugi poti. Zmeraj pa so vmesni člen urednice in uredniki, ki so najbolj dragoceni. (…) Zato sem vsem, brez katerih bi te založbe ne bilo, zelo hvaležen, da so mi omogočili delati tisto, kar me veseli in osrečuje. In založbi ob njenem jubileju želim, da bi pomagala spraviti tisto, kar se v njih skriva, na svetlo še mnogim literarnim in likovnim talentom.“

Lila Prap, ki z Mladinsko knjigo sodeluje leta 1986, je zapisala: “Spoznala sem več odličnih urednikov in urednic, najuspešnejše ustvarjalne podvige dolgujem Andreju Ilcu, ki me je pred več kot 20 leti pregovoril, da sem začela ustvarjati slikanice. A moj čisto prvi urednik, ki me je navdušil za sodelovanje z Mladinsko knjigo, je bil Božo Kos, čigar duhovite ilustracije sem občudovala že v osnovni šoli. Še vedno hranim njegovo pismo, ki mi je bilo dolga leta motivacija za nadaljnje ustvarjanje.“
Renata Salecl se je s svojim zapisom vrnila v mladostniška leta: “Mladinska knjiga je bila edina knjigarna v Slovenj Gradcu, mojem rojstnem kraju. V najstniških letih mi je mama nekega dne dala denar za nove čevlje. Ko sem šla po ulici, me je pot zanesla do knjigarne, kjer sem si s tem denarjem kupila prvo knjigo o Freudovi psihoanalizi in še nekaj filozofskih knjig. Navdušena sem bila nad svojo modro izbiro, mama pa veliko manj. Od takrat naprej sva čevlje kupovali skupaj. Mama je skrbela, da so bile ob glavi, polni idej, tudi noge suhe.“
Aleš Berger je pobrskal po spominu: “Če se spomnim, da je moj prvi knjižni prevod izšel pri Mladinski knjigi leta 1974 in da sem bil potem pri tej založbi kot knjižni urednik zaposlen med letoma 1978 in 2008 in uredil približno 700 knjig, in če dodam, da je po upokojitvi izšlo pri MK (in CZ) še 25 mojih prevodov oziroma izvirnih del, potem lahko zapišem, da je bila založba Mladinska knjiga v mojem življenju zelo navzoča in da sem hkrati tudi sam popisal ne le enega njenih listov.“
“Draga Mladinska knjiga, čestitam ti ob visokem jubileju, si 80-letnica, a si še vedno mlada po srcu in viziji, sicer ne bi bila Mladinska knjiga, ampak Starinska. Zahvaljujem se vsem urednicam in urednikom, čudovitim vodnikom po nelahkih poteh nastajanja knjig. Živi in rasti naprej, v veselje bralcem in ustvarjalcem!” je zapisala Saša Pavček.
David Zupančič pa je založbi zaželel: “Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran. (…) Pa vse najboljše za rojstni dan!“
DOGODKI
Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja

Novi Gorici so predstavili program slovesnosti ob odprtju projekta Evropska prestolnica kulture, ki se bo na obeh straneh meje zgodila na slovenski kulturni praznik, 8. februarja.
Dnevni del odprtja Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica z imenom Od postaje do postaje se bo začel že ob 10.00 na goriški železniški postaji, čez dan pa bo potoval po obeh obmejnih mestih in se s številnimi nastopi in nagovori tudi večkrat ustavil. Kot je na novinarski konferenci v Novi Gorici povedala režiserka in idejna vodja slovesnosti Neda Rusjan Bric, bo skupno sodelovalo več kot 2000 nastopajočih, prav tako bosta mesti gostili številne ugledne goste; med drugim prihaja italijanski predsednik Sergio Mattarella.

Parada bo ulice napolnila z glasbo in plesom
Prvi del dogodka bo trajal od 10. do 15. ure. Z goriške postaje bodo združeni pihalni orkestri pot po Korzu nadaljevali proti središču mesta, kjer bo glasbeno štafeto prevzel združeni orkester slovenske in italijanske policije. Na trgu Travnik jih bosta ob 11.15 pričakala župana Nove Gorice in Gorice, Samo Turel in Rodolfo Ziberna, ki bosta nagovorila meščane Gorice in goste od vsepovsod, z bogatim kulturnim programom pa se bo začela čezmejna parada z množico nastopajočih. Kot obljubljajo organizatorji, naj bi jih bilo več kot 700 na vsaki strani meje.
K sodelovanju so namreč povabili vsa športna in kulturna društva iz lokalnega okolja, ki bodo v dveurni paradi, ki jo pripravljata Tamara Babič Nikiforov in Stefano Palaferri, napolnila ulice s plesom, glasbo in petjem. Mejo bo parada prešla okoli 14. ure na mejnem prehodu na Erjavčevi ulici in pot nadaljevala do Bevkovega trga, kjer jo bosta ob 15. uri spet pričakala oba župana.

Simbolična postojanka na Trgu Evrope
Uradno odprtje bo vrhunec doživelo ob 16. uri z nagovori na Trgu Evrope. Omenjeni trg, ki je delno v Sloveniji, delno pa v Italiji, združuje obe mesti in ima visoko simbolno vrednost za prebivalce obeh Goric. Kot so že med pripravami na EPK obljubili predstavniki obeh občin, bo po obnovi tu nastal zeleni prostor za srečanja, zabavo in kulturne prireditve.
Osmega februarja bodo tam nastopili predvsem govorniki, poleg predsednice države Nataše Pirc Musar in italijanskega predsednika Sergia Mattarelle bodo spregovorili še številni drugi visoki predstavniki Slovenije, Italije in Evropske komisije, policijska orkestra obeh držav pa bosta izvedla himne Slovenije, Italije in Evropske unije. Kot še poudarjajo organizatorji, je prostor na Trgu Evrope precej omejen, potekali pa bodo tudi strogi varnostni ukrepi, zato bodo lahko obiskovalci dogajanje spremljali tudi na Bevkovem trgu in goriškem Travniku.
Umetniški spektakel odprtja GO! 2025 na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici se bo začel ob 18. uri s pozdravom slovenskega premierja Roberta Goloba, ki mu bo sledil multiinstrumentalist Boštjan Gombač. Ta bo zaigral na neandertalčevo piščal, ki velja za najstarejši instrument na svetu. Spremljali ga bodo pihalni orkestri iz Idrije in iz Cerknega.

V točkah, s katerimi bodo organizatorji projekta predstavili posamezne programe, bodo sodelovali igralci Lara Fortuna, Martin Mlakar, Francesco Borchi, Gaja Višnar, člani Mladega odra AMO in dijaki Umetniške gimnazije Nova Gorica, v Berlinu živeči ilustrator Cosimo Miorelli, akrobatska skupina Dunking Devils, Duo Silence, pianista Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera, plesna skupina MN Dance Company s plesalci Branka Potočana, umetniški kolektiv BridA, slovenska DJ-ka Brina Knauss, rokovski kitarist in domačin Bor Zuljan ter skupina MRFY s pesmijo, ustvarjeno skupaj s skupino Laibach. Za konec bodo operni solisti Raiven, Laura Ulloa, Gregor Ravnik in Federico Lepre z opernim zborom Borderless Opera Choir pod vodstvom zborovodje Elie Macrìja in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedli priredbo pesmi Skupaj/Insieme, ki bo rdeča nit slavnostnega dne. Ob tem organizatorji pripravljajo še nekaj presenečenj.
Celodnevno dogajanje bo nadgradila brezmejna zabava z začetkom ob 18.45. DJ Brina Knauss bo začela dogajanje na Trgu Edvarda Kardelja in še dobro uro zabavala goste na istem prizorišču. Na Trgu Evrope se bo ob 20.30 začela zabava z drugima DJ-jema; nastopila bosta Daddy G in Andy Smith. Za ljubitelje žive glasbe pa bo ob 20.00 na Bevkovem trgu nastopila skupina MRFY. Zabava se bo nadaljevala pozno v noč po barih, klubih in restavracijah obeh mest.

Na novogoriški občini opozarjajo na zapore cest zaradi prireditve. Najdlje bo zaprta Kidričeva ulica od krožišča z Ulico Tolminskih puntarjev in Erjavčevo ulico do OTP banke, in sicer že od dneva pred prireditvijo do nedelje, 9. februarja. Na dan prireditve bosta delno zaprti tudi Erjavčeva ulica in Ulica Tolminskih puntarjev.
GRADNJA
V Škocjanu zrasel največji projekt v zgodovini občine – nov kulturni center

V občini Škocjan so pretekli teden slovesno odprli nov kulturni center, največji projekt v 20-letni zgodovini občine. Z njim občina po besedah župana Jožeta Kaplerja dobiva povsem nov prostor za kulturno, društveno in druge dejavnosti. Vanj so preselili še knjižnico.
Po besedah župana je bil nov sodoben kulturni center potreben, ker je imela občina do zdaj za kulturne in družabne dogodke na razpolago le manjšo dvorano z 80 sedeži. “Zato je v vseh teh letih nekako rasla želja, da bi prišli do novih, večjih prostorov. V zadnjih 14 letih smo v to vložili vse sile in trud in danes lahko odpiramo nov center,” je dejal.
Za objekt, ki stoji v neposredni bližini občinske stavbe in škocjanske osnovne šole, so morali najprej odkupiti potrebna zemljišča, leta 2018 so pridobili gradbeno dovoljenje, gradnja pa je stekla leta 2022.
Več kot samo koncertna ali gledališka dvorana
Na skupno 700 kvadratnih metrih površine novega centra so po besedah župana večja dvorana z 260 sedeži, velika avla, kjer je možnost za pogostitve, razstave in podobno. Narejeni so tudi prostori za manjšo kavarno.
V zgornji del centra so že preselili občinsko knjižnico, zraven nje je manjša konferenčna dvorana s 60 sedeži, glede na povečevanje števila otrok v občini pa nameravajo v centru vzpostaviti tudi en večji oddelek za potrebe predšolske vzgoje oziroma vrtca.

Naložba je stala šest milijonov evrov brez davka na dodatno vrednost. Dva milijona je občina prispevala iz privarčevanih sredstev, za 1,8 milijona je vzela posojilo, 350.000 evrov so dobili od Eko sklada, 1,4 milijona evrov pa je prispevalo ministrstvo za kulturo. “Finančna konstrukcija je tako zaprta,” je dejal.
Odprtja se je udeležila tudi ministrica za kulturo Vrečko. V nagovoru zbranim je spomnila, da ima Slovenija izjemno mrežo kulturnih centrov. Ker gre po navadi za velike projekte, jih občine običajno gradijo s pomočjo države.
Kulturni domovi so po njenem mnenju pomembni objekti, namenjeni različnim dejavnostim, v njih pa se spletajo predvsem medgeneracijska sodelovanja.
Prepričana je, da bo kulturni center v Škocjanu eden takih prostorov, kjer se bodo prepletali kultura, družabne in društvene dejavnosti, knjižničarstvo in drugi dogodki. “Za starejše, mlajše, to in vse prihodnje generacije je to zelo pomembno,” je dejala.
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Muzej sodobne zgodovine bo v letu 2025 razstavo posvetil prelomnim trenutkom slovenske medicine
-
Uncategorized2 meseca nazaj
MGLC se v tem letu pripravlja kar na dva jubileja
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Največja sončna elektrarna v Sloveniji Zlatoličje-Formin bo poskrbela za več kot 7000 gospodinjstev
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Je vodik priložnost za Slovenijo na poti k zeleni prihodnosti?
-
Energetska učinkovitost4 tedni nazaj
Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga
-
DOGODKI3 tedni nazaj
Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja
-
ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?
-
Uncategorized2 meseca nazaj
Novomeški Narodni dom kot najstarejši v državi, bo vendarle dočakal prenovo