V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje za leto 2026 napovedujejo ambiciozen razstavni program, ki bo prepletel raziskovanje zgodovine ter premislek o prihodnosti arhitekture in oblikovanja. V novembru bo vrata odprl tudi Bienale oblikovanja – BIO 29.

V okviru serije razstav Predogled bodo v MAO-ju nadaljevali predstavitve pomembnih slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki jih je zgodovina arhitekture in oblikovanja pogosto zaobšla.

Spregledani opus Vlasta Kopača
V februarju bodo tako odprli razstavo Vlasta Kopača (1913–2006). Kopač je bil alpinist, gorski reševalec, risar, arhitekt, likovni opremljevalec knjig, grafik, oblikovalec, konservator, kartograf ter varuh naravne in kulturne dediščine. Pri pregledovanju njegovega obsežnega ustvarjalnega opusa se je zelo kmalu izrazil vzorec prepoznavnih osebnih vrednot, ki jih je skozi risbo prenašal v prostor: temeljitost, vsestranskost in jasna sporočilnost, ki jo je zaradi širine svojih dejavnosti, znanja ter obrtniških talentov na videz zlahka izražal v svojih projektih.

azstava bo z originalnimi načrti in risbami opozorila na spregledanega avtorja, na celostnost njegovega opusa in na njegov pomen ter hkrati izpostavila dva izredno pomembna in tudi danes relevantna projekta – vzpostavitev Poti ob žici (PST), ki predstavlja še vedno aktualen in smiseln razmislek o drugačnih oblikah kolektivnega spominjanja, in turistične infrastrukture na Veliki Planini, ki v premišljeni kombinaciji modernega in tradicionalnega predstavlja nepreseženo rešitev ohranjanja prvotne podobe Male in Velike Planine v z obliko prvotnih značilnih stanov preoblikovanimi modernimi objekti za turistično nastanitev.

Od junija bo na ogled razstava Bibe Bertok, industrijske oblikovalke, ki je s svojim delom sooblikovala visoke standarde slovenskega pohištvenega oblikovanja. Doštudirala je na Fakulteti za arhitekturo. Najprej je bila zaposlena v Alplesu v Železnikih, kjer je uvedla oblikovalski oddelek. Že s prvimi projekti je bila opažena in nagrajena na razstavah – za predsobno garnituro Beta, sistemsko pohištvo Artus. Po štirih letih se je zaposlila v Slovenijalesu. Za vezno letev za sistemsko pohištvo Brest Cerknica je dobila pohvalo na BIO 6, na BIO 7 pa zlato medaljo za posteljico Nataša. Naslednja vsejugoslovanska uspešnica je bil pohištveni program Manta (1976), ki je prejel več nagrad, med drugim pohvalo na BIO 8, za program ABA je dobila nagrado Prešernovega sklada 1981. Od leta 1987 do upokojitve je bila samostojna oblikovalka.

Izbor sodobnega slovenskega oblikovanja in BIO 29
Med majem 2026 in majem 2027 bo na ogled razstava Made in Slovenia Centra za kreativnost (CzK), ki deluje pod okriljem MAO-ja. Predstavljen bo izbor sodobnega slovenskega oblikovanja, ki oblikuje istoimensko blagovno znamko. Na ogled bodo izdelki, ki so v letu 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia, ki ga na podlagi javnih pozivov podeljujejo strokovne komisije CzK.

Projekt Made in Slovenia je sicer nastal kot odgovor na dolgoletno potrebo po sistematični promociji sodobnega slovenskega oblikovanja doma in v svetu, blagovna znamka in znak odličnosti Made in Slovenia pa sta namenjena prepoznavanju kakovostnih, trajnostnih, v Sloveniji oblikovanih in izdelanih produktov.

Bienale oblikovanja – BIO 29 bo potekal od 19. novembra 2026 do 4. aprila 2027 in bo raziskoval možnosti oblikovalskega delovanja v lokalnih in globalnih kontekstih. Z vzpostavitvijo lokalno globalne mreže oblikovalcev, ki bodo vključeni v projekt, bo povezal različne kulturno oblikovalske svetove, da bi odpiral najbolj aktualna vprašanja za sodobno družbo in okrepil delovanje oblikovalskega sektorja znotraj raziskovalno, produkcijskih in političnih diskurzov, so zapisali v MAO-ju. Kdo bo kustos BIO 29, bo znano v začetku decembra, odprt poziv za soustvarjalce bo sledil januarja 2026.

Po več letih končno spet stalna postavitev del iz muzejske zbirke
Leto bodo v MAO-ju sklenili z odprtjem dolgo pričakovane stalne postavitve zbirke MAO. Nova razstava bo muzejsko gradivo predstavila v kronoloških in problemskih sklopih ter poudarila razvoj arhitekturne in oblikovalske misli v Sloveniji. Sopostavljeni eksponati bodo obiskovalcem omogočili razumevanje preteklosti skozi sodobne prakse in razmislek o prihodnosti ustvarjalnosti.

Kot so še pojasnili, MAO že nekaj let nima stalne postavitve predmetov iz svoje zbirke, kar pogrešajo tako domači in tuji obiskovalci, hkrati je potrebna tudi kot stalni strokovni okvir za različne začasne razstave. Razstava bo predstavila zgodovino gradu in muzeja ter njegove zbirke. Zasnovana bo na podlagi odprtega koncepta, ki bo omogočal menjavanje eksponatov in prilagajanje razstavljenega gradiva aktualnim dogodkom, obletnicam in drugim vsebinskim poudarkom ter krepil nove načine interpretacije.

Še do novembra 2026 pa je v MAO-ju na ogled razstava Je narava moderna?, ki raziskuje zgodnje povezave med ekološkim mišljenjem ter arhitekturnimi in oblikovalskimi praksami. V petih tematskih sklopih predstavlja arhitekturne in oblikovalske projekte iz obdobja modernizma, predvsem med letoma 1950 in 1980, poleg tega odpira vprašanje, kako so slovenski arhitekti in oblikovalci razumeli naravo ter kako so vanjo vgrajevali ekološko misel, še preden je ta postala globalna tema.

V Centru Rog je bila v okviru dogodka Big Design predstavljena obsežna 440-stranska monografija, posvečena vsestranskemu oblikovalcu Klemnu Rodmanu (1960–2023). Bil je ustvarjalec, ki je deloval na presečišču arhitekture, industrijskega oblikovanja, vizualnih komunikacij in likovne umetnosti, a je kljub izjemnemu opusu v širši javnosti ostal nekoliko spregledan.

Knjigo, naslovljeno preprosto »Klemen Rodman«, je skozi pogovor z novinarko Bojano Leskovar predstavila njegova hči, oblikovalka Petra Rodman. Dogodek se je začel s Prešernovimi verzi – simbolnim poklonom človeku nenehnega ustvarjalnega nemira, katerega ideje in dela še danes močno odmevajo v prostoru.

Od očetove ideje do hčerinega poklona

Monografijo sta pred leti skupaj zasnovala Klemen in Petra Rodman, a jo je po očetovi smrti hči dokončala sama. Nastajala je skoraj devet let, pot do nje pa je bila, kot priznava Petra, »dolga, čustvena in polna spominov«.
Rodila se je iz preproste želje urediti očetovo dokumentacijo, ko je ta ostal brez statusa samozaposlenega v kulturi. A namesto treh let del je Petra prejela ogromen arhiv, ki je razkril širino njegovega ustvarjanja – od izvedenih projektov do tistih, ki so ostali le na papirju.

»Ko sem prelistavala gradivo, sem šele takrat razumela, kako raznolik in bogat arhiv ima. Spomnila me je na muzej Da Vincija,« je na predstavitvi dejala Bojana Leskovar.
Petra mu je sprva sestavila manjšo knjigo kot darilo, a Rodman je hitro oznanil: »To bo prava knjiga!« Delo sta nadaljevala skupaj – on kot boem brez okvirov, ona kot strukturirana perfekcionistka. Ko je zbolel, je projekt zastal, a Petra je vztrajala in ga dokončala slabi dve leti po njegovi smrti.

Polivalenten ustvarjalec brez mej

Umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič je Rodmana označil kot »polivalentnega tvorca«. V več kot štiridesetih letih ustvarjanja je raziskoval različna področja – vedno z značilno kombinacijo analitične natančnosti in ustvarjalne svobode.
Rodman je iskal slovensko identiteto skozi oblikovanje, še posebej v prelomnih letih po osamosvojitvi. Njegov slog je temeljil na geometriji in simboliki slovenstva, kar se odraža v številnih projektih, od arhitekture do industrijskih izdelkov.

Projekt Vurnik – kulturni most med tradicijo in sodobnostjo

Njegov najodmevnejši arhitekturni projekt je bil Projekt Vurnik, zasnovan kot obsežen projekt kulturnega marketinga.
V času, ko je Slovenija iskala svoje mesto v svetu, sta z arhitektom Renatom Repšetom obudila spomin na Ivana Vurnika, enega najpomembnejših slovenskih arhitektov.
Štiriletni projekt je svoj vrhunec doživel leta 1995 z razstavo v Cankarjevem domu, ki je pozneje gostovala tudi na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Zagrebu.
Za ta dosežek so Rodman, Repše in fotograf Miran Kambič prejeli Plečnikovo medaljo – priznanje, ki ga še danes štejejo med mejnike slovenske kulturne identitete.

Simboli za novo državo

Rodmanovo raziskovanje identitete se je nadaljevalo z natečajem za državno zastavo. Njegov predlog, ki je prejel drugo nagrado, je temeljil na simbolu kroga – znaku brezčasnosti in enotnosti, ki je Slovenijo povezal z Vodnikovim opisom »prstana Evrope«.
Zasnoval je tudi bankovec za eno lipo, prvi neuradni slovenski denar, na katerem sta bila France Prešeren in Plečnikov parlament. Gre za pravi gverilski projekt, natisnjenih je bilo 10.000 izvodov, nekateri pa so celo zares zaokrožili med ljudmi.

Oblikovanje z mislijo na človeka

»Oblikovanje je postalo mednarodni jezik – razkriva, kdo smo in kaj cenimo,« je zapisal Klemen Rodman.
Čeprav je ustvarjal velike nacionalne projekte, je z enako strastjo oblikoval predmete vsakdanjega življenja. Njegovi stoli, znani po dovršeni tehnologiji in funkcionalnosti, so prejeli evropski certifikat kakovosti.
Umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek je zapisal, da je Rodman po obdobju arhitekta Nika Kralja s svojimi idejami spet približal slovensko pohištvo svetovnim trendom.
Med njegovimi najbolj znanimi izdelki je tudi otroška zibka Nina Nina, postavljena ob bok finskemu in nemškemu industrijskemu oblikovanju – simbol nežnosti, ki izhaja iz organske oblike jajca.

Gorenjska kot prostor navdiha

Rodman je s svojim delom pustil močan pečat tudi v javnem prostoru Gorenjske.
Zasnoval je mestno opremo za Radovljico in Bled – od klopi, panojev in svetilk do avtobusnih postajališč in kolesarnic. V svoje kreacije je spretno vpletal elemente tradicionalnih obrti, zlasti kovaštva, ter avtohtone arhitekturne oblike, kot so kozolci.
Njegovi spomeniki, skulpture, paviljoni in kapelice danes predstavljajo pomemben del kulturne krajine Gorenjske.

Kritični duh v kolažih

Od leta 2015 do smrti je Rodman ustvarjal predvsem kolaže, s katerimi je pogumno izražal kritiko sodobne družbe. Njegova poglavja, zbrana pod naslovom Duh časa, razkrivajo provokativna, izpovedna in družbeno angažirana sporočila, ki gledalca ne pustijo ravnodušnega.
Zaradi svoje brezkompromisne drže in estetike, ki ni želela ugajati, je bil pogosto tarča kritik, a, kot se spominja Petra: »Zanj so bile pohvale manj pomembne kot resnična avtorska iskrenost.«

Živa zapuščina

Monografija Klemen Rodman ni le poklon njegovemu delu, temveč pričevanje o ustvarjalnem duhu, ki je znal združiti estetiko in uporabnost, tradicijo in sodobnost.
Njegove ideje še naprej navdihujejo nove generacije oblikovalcev.
Ob koncu predstavitve je Petra Rodman razkrila, da etnolog dr. Janez Bogataj že razmišlja o oživitvi očetovih kulinaričnih zamisli – kar dokazuje, da bo nemirni duh Klemna Rodmana živel še naprej.

Oblikovalska skupnost je danes na šesti podelitvi nagrad DesignEuropa, ki jo je v danski prestolnici organiziral Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), nagradila dve izjemni stvaritvi in dva ugledna oblikovalca. Namen prestižnih nagrad DesignEuropa je nagraditi vrhunske dosežke na področju industrijskega oblikovanja ter izkazati priznanje izjemni ustvarjalnosti in inovativnosti po vsej Evropi.

Overade Life je prejel nagrado za podjetnike in mala podjetja za svojo kolesarsko čelado LIFE. Čelada francoskega oblikovalca ima vgrajene luči in brezžične funkcije, ki mestnim kolesarjem zagotavljajo večjo varnost in boljšo vidljivost.

Ciarko Design, največji poljski proizvajalec vrhunskih kuhinjskih nap, je prejel industrijsko nagrado za kuhinjsko napo Mono. Žirija je ob podelitvi nagrade posebej izpostavila odlično kombinacijo oblikovanja, tehnologije in okoljske ozaveščenosti pri razvoju izdelka.

Mladi romunski oblikovalec David Borovic je prejel nagrado za oblikovanje naslednje generacije. Njegovo delo združuje inovativnost in trajnost, v svojih projektih, med katerimi izstopa hibridno električno kolo SYNTHESIS, pa se osredotoča zlasti na okolju prijazne materiale, ergonomijo in funkcionalno oblikovanje.

Priznana nizozemska oblikovalka Hella Jongerius je prejela nagrado za življenjsko delo za svoje projekte na področjih tekstila, pohištva in industrijskega oblikovanja. V 30-letni karieri je izpopolnila uporabo materialov in barv, njen pristop, vselej osredotočen na človeka, pa je vplival zlasti na razumevanje oblikovanja in okoljskih vprašanj v industriji.

Izvršni direktor urada EUIPO, João Negrão, je povedal:

Oblikovalci so zasnovali ikonične izdelke, po katerih je Evropa prepoznana po vsem svetu. V času, ko imamo potrošniki čedalje večjo izbiro, izdelke ne izbiramo le zaradi njihovih tehničnih zmogljivosti, ampak tudi zaradi estetskega presežka. Zato ponosno izrekamo priznanje tako obetavnim talentom kot uveljavljenim oblikovalcem, kot je Hella Jongerius, ter hkrati poudarjamo svojo zavezanost zaščiti in promociji teh inovativnih modelov po vsej Evropi in zunaj njenih meja.

Sune Stampe Sørensen, generalni direktor danskega urada za patente in blagovne znamke ter član žirije natečaja DesignEuropa, je dodal:

Iskrene čestitke vsem zmagovalcem, finalistom in udeležencem letošnjih nagrad DesignEuropa. Kot član žirije sem bil resnično navdihnjen ob spremljanju strasti, ustvarjalnosti in odločnosti, ki spodbujajo inovativnost ter oblikovanje modelov, ki ne le rešujejo izzive, temveč tudi bogatijo našo estetiko. Ta natečaj je močan opomnik, da oblikovanje in inovativnost skupaj ustvarjata boljšo prihodnost. Gostiti letošnjo podelitev v naši čudoviti prestolnici, Københavnu, pa nam pomeni izjemno čast in privilegij.

Prejemnik nagrade za podjetnike in mala podjetja: Čelada Life

Kolesarska čelada LIFE podjetja Overade, ki deluje na baterije, ima vgrajene luči in brezžično tehnologijo za boljšo vidljivost in varnost mestnih kolesarjev. Njena sodobna zasnova je odgovor na čedalje večje povpraševanje po funkcionalni in praktični varnostni opremi v mestnem okolju.

Prejemnik industrijske nagrade: Mono

Kuhinjska napa Mono, ki jo je zasnovalo podjetje Ciarko Design, združuje preprost in eleganten dizajn z učinkovitim prezračevanjem. Brezhibno se vključuje v sodobne kuhinje, saj združuje vrhunsko funkcionalnost z minimalističnim videzom.

Prejemnik nagrade za oblikovanje naslednje generacije: David Borovic

David Borovic, mladi oblikovalec iz Temišvarja v Romuniji, je prejel priznanje za svoje inovativne in trajnostne modele. Njegovo hibridno električno kolo SYNTHESIS z modularnim okvirom in aerodinamično zasnovo, ki ustreza sodobnim potrebam uporabnikov, je odličen primer njegovega ustvarjalnega pristopa. V tej kategoriji nagrad priznanje prejmejo obetavni mladi talenti, stari manj kot 30 let.

Nagrada za življenjsko delo: Hella Jongerius

Hella Jongerius je prejela nagrado za življenjsko delo za svoje delo na področju trajnostnega oblikovanja, osredotočenega na človeka. Sodelovala je z blagovnimi znamkami, kot sta Vitra in IKEA, ter prispevala k razvoju inovativnih materialov in modelov, ki so usmerjeni na uporabniško izkušnjo in okoljske vidike. Njeno delo presega zgolj funkcionalnost: ustvarja edinstvene izkušnje, ki se globoko dotaknejo uporabnikov, in hkrati mlade oblikovalce navdihuje, da pri svojem delu združujejo ustvarjalnost s smislom in namenom izdelka.

EVROPSKA INDUSTRIJA OBLIKOVANJA

V zadnjih dveh desetletjih je varstvo modelov postalo ključnega pomena za podjetja. Glede na študijo urada EUIPO in Evropskega patentnega urada iz leta 2025 modeli pomembno prispevajo k uspešnosti podjetij, saj omogočajo 29,3-odstotno povečanje prihodkov in 24,8-odstotno zvišanje plač.

Registrirani model EU, katerega zbirko upravlja EUIPO, je pravica intelektualne lastnine, ki zagotavlja izključno zaščito videza izdelka v vseh državah članicah EU. Urad EUIPO vsako leto prejme več kot 100.000 prijav modelov, skupno pa jih je do zdaj registriral že več kot 1,9 milijona. Nemčija je vodilna država, ki skrbi za varstvo modelov na ravni EU, saj ima prijavljenih več kot 377.000 modelov, sledi pa ji Italija z 228.000 prijavami. Nekateri znani primeri registriranih modelov so denimo kuhalni vrček Bialetti Moka, kocka Lego in avtomobil Porsche Turbo.

O NAGRADAH DESIGNEUROPA

Nagrada na letnem natečaju DesignEuropa je najpomembnejša nagrada za oblikovanje v EU in uveljavljen dogodek na koledarju mednarodne oblikovalske skupnosti. Nagrade so pomembno priznanje za odličnost na področju industrijskega oblikovanja. Prejšnje podelitve nagrad so gostili Milano (Italija), Varšava (Poljska), Eindhoven (Nizozemska), Berlin (Nemčija) in Riga (Latvija).

Nagrade na tem natečaju so priznanje za izjemne modele, ki so zaščiteni kot registrirani modeli EU, ter za vplivne osebnosti v industriji. Podeljujejo se v štirih kategorijah: Podjetniki in mala podjetja, Industrija, Oblikovanje naslednje generacije in Življenjsko delo.

Žirijo natečaja DesignEuropa sestavljajo cenjeni strokovnjaki s področij oblikovanja, podjetništva, intelektualne lastnine ter akademske sfere. Po skrbnem posvetovanju so izbrali zmagovalce med finalisti, ki so bili objavljeni v začetku leta.

Nagrada za življenjsko delo je bila doslej podeljena uglednim osebnostim, kot so Dieter Rams, znan po svojih načelih trajnostnega oblikovanja; Maria Benktzon, oblikovalka vrčka za kavo brez kapljanja; André Ricard, oblikovalec olimpijske bakle za olimpijske igre v Barceloni leta 1992; Hartmut Esslinger, znan po oblikovanju estetike izdelkov Apple; in Giorgetto Giugiaro, priznan po svojih ikoničnih modelih avtomobilov.