Mnogi predmeti, ki jih je oblikoval Marjan Žitnik – pa naj bo to ročna svetilka Z24 ali embalaža za kakav Benko – so dosegli kultni status, ne da bi večina ljudi vedela, kdo je njihov avtor. Zdaj je DOS Marjana Žitnika nagradilo za življenjsko delo.

V prvem preddverju Cankarjevega doma bo Društvo oblikovalcev Slovenije nocoj podelilo priznanja in odprlo razstavo Oblikovalski presežki. Priznanje DOS-a za življenjsko delo prejme Marjan Žitnik, nagrado oblikovalski presežek za leto 2024 pa kolektiv Oloop za razstavno-raziskovalni projekt Izdelek kot sprememba.

Nevidna roka oblikovalca pri vsakodnevnih predmetih
Marjan Žitnik je v slovenski oblikovalski zgodovini zadnjih desetletij svojevrstna posebnost, v svoji utemeljitvi nagrade ugotavlja DOS. Morda je celo edini industrijski oblikovalec, ki venomer pokončno vztraja v svojem razmeroma ozkem polju oblikovalske dejavnosti. Kljub dejstvu neprestanega razkrajanja slovenske industrije nasploh mu je uspelo najti sogovornike in stranke, ki so znali doumeti vlogo oblikovalca. V številnih primerih se zdi vloga oblikovalca Žitnika manj ali komaj zaznavna, a ravno v tem je njegov prispevek skoraj neprecenljiv in vreden širše strokovne obravnave.

Kot še piše, se zdi, da Žitnik izrazito odklanja pojem iskanja pozornosti širše javnosti. Natančnejši pogled v njegovo delo nakazuje razumevanje industrijskih procesov, tudi delovanje vzdrževalcev in serviserjev, številni so mu zagotovo hvaležni, pa čeprav so oblikovane naprave brez avtorjevega podpisa. Kljub dejstvu, da se industrija v Sloveniji že več kot tri desetletja krči, žirija opozarja na izjemno obsežen nabor Žitnikovih del, ki so predstavljena v njegovi monografiji.

Razstavno-raziskovalni projekt Izdelek kot sprememba je bil januarja predstavljen v Galeriji DLUL. Žirija DOS-a je v njem družbeno vlogo projekta prepoznala kot presežno v času in prostoru razstave. Kot piše v utemeljitvi, se je v zadnjem desetletju vloga oblikovanja spremenila. Trend spreminjanja in družbeno potrebo prepoznava tudi skupina Oloop, ki se v zadnjih letih loteva projektov, za katere so značilni vključujoči, sodelovalni in soustvarjalni pristopi in procesi. Takšen je tudi pričujoči projekt, v katerem avtorice z izdelki raziskujejo in razkrivajo pomene in ozadja tekstilne produkcije znotraj začasnih in trajnih tekstilnih skupnosti, ki so bile vključene v projekt.

“Prvi nov produkt v gasilstvu” po tridesetih letih
Priznanje DOS oblikovalski dosežek prejme Jasna Šafar za držalo za gasilni aparat Florian. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da oblikovalska stroka Slovenije že desetletja izrazito pogreša nove, sveže industrijske izdelke, novega produkta v gasilstvu verjetno vsaj tri desetletja niso opazili. Floriana je opisala kot zanimiv izdelek, saj skuša gasilsko napravo udomačiti ter jo približati vsakemu okolju, prostoru in opremljevalcu lastnega doma ali javnega pisarniškega okolja.

Alja Herlah pa priznanje DOS oblikovalski dosežek prejme za digitalno platformo Dotless type, ki predvsem zagotavlja podporo mladim tipografskim oblikovalcem, jim ponuja priložnosti za predstavitve – izdajo črkovnih vrst in jih želi motivirati za dokončanje projektov. Predstavitvene spletne platforme oblikovalcev in oblikovalskih področij seveda niso globalna novost. Zdi pa se, da takšnih ali sorodnih v našem prostoru izrazito manjka, piše v utemeljitvi.

Valilnica mladih oblikovalcev
Častno članstvo je DOS namenilo Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Kot so zapisali, letos minevajo natanko štiri desetletja od ustanovitve oddelka za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, zasluga za to pa gre predvsem več kot desetletju prizadevanj številnih njihovih kolegov v DOS-u.

V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček so proslavile dolgoletno skupno ustvarjalno pot. Skozi razstavo in dogodke se bodo poklonile moči in pomenu tekstilije ter ženski, njeni izumiteljici in ustvarjalki.

V kolektivu delujejo umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček, ki so ob tem spomnile, da sega izdelovanje tekstila v začetke civilizacije in je od nekdaj v domeni žensk, njihovega domačega okolja in skupnosti. Ženske že tisočletja skupaj tkejo, predejo in šivajo. Poleg skrbi za otroke in dom je bila v številnih kulturah izdelava tekstila njihova osrednja dejavnost.

Ročna dela kot zadovoljevanje psiholoških, duhovnih in družabnih potreb
Potem ko je po industrijski revoluciji ženska za nekaj časa vsaj deloma izgubila stik s tem početjem, se je v zadnjih desetletjih znova zgodil razcvet ročnih del. Gre za odziv na potrebo po povezanosti, kolektivni identiteti, zdravih življenjskih okoljih in pripadnosti, česar današnji družbi pogosto primanjkuje, meni kolektiv. Tako je posebej na Zahodu postala osrednja vloga ročnega izdelovanja tekstila zadovoljevanje psiholoških, duhovnih in družabnih potreb.

Na razstavi O2OOP bodo predstavljeni izdelki, kreativni procesi in projekti, ki jih je kolektiv Oloop ustvaril na participativnih in socialno angažiranih projektih ter projektih, ki so spodbujali opolnomočenje sodelujočih. Projekte zaznamujeta inkluzivnost in medgeneracijsko sodelovanje. Pogosto so bili namenjeni ranljivim skupinam žensk, med njimi brezposelnim, priseljenkam, osebam z mednarodno zaščito in starostnicam, in so poudarjali pomen, ki ga ima ustvarjanje s tekstilom za telesno, psihično in socialno dobrobit žensk.

Razstava popelje po dvajsetletni družbeno-oblikovalski praksi skupine Oloop. Na enem mestu je zbrana vrsta izdelkov in projektov. Tekstilna dela, ki jih je načel čas, pa tudi začasni izdelki, oblikovalski eksperimenti in minljivi procesi, bodo predstavljeni skozi kratke filme.

Razstavo, ki bo na ogled do 17. avgusta, bodo bogatile izkustvene delavnice, vodstva, predavanja in javni pogovori. Projekti in spremljevalni program so razdeljeni na vsebine, ki jih je kolektiv Oloop tako v slovenskem kot širše evropskem socialno-kulturnem prostoru dve desetletji odpiral skozi tekstilno materijo.

Segment Oloop izkušnja aktualizira in oživlja pretekle projekte in sodelovanja z umetniki ter oblikovalske in umetniške izdelke, ki so ob tem nastali. Segment Oloop prenos znanja išče stik z mlajšo generacijo in ustvarja medgeneracijski dialog ter preizprašuje vrednote haptične izkušnje v digitalnem svetu, kako oblikovati nove pristope v oblikovalskem procesu, kakšne so sodobne možnosti izobraževanja in prenosa znanja.

Oloop dobrobit podpira individualno izkušnjo obiskovalca, ustvarja prostor za refleksijo in vabi v aktivno ter vodeno participacijo v projektu Utelešena čustva. V segmentu Oloop v teoriji pa bo z Zalo Orel potekal pogovor o pomenu tekstilnih skupnosti.

Kolektiv Oloop je dejaven na različnih področjih vizualnega ustvarjanja, od produktnega oblikovanja, oblikovanja prostorskih postavitev do tekstilne umetnosti. Obenem vodi usposabljanja, predavanja in delavnice ter povezuje oblikovanje z družbeno angažiranimi projekti. S svojimi izdelki in projekti sodelujejo na najpomembnejših predstavitvah slovenskega oblikovanja doma in v tujini.

Mednarodno priznanje za inovacijo

AJM okna-vrata-senčila, vodilni slovenski ponudnik stavbnega pohištva iz PVC, ALU in lesa, je ponovno nagrajen z mednarodno priznano German Innovation Award. Medtem ko so v začetku leta prejeli German Design Award 2024 za okno vgrajeno v stekleno steno, jih je mednarodna žirija German Design Council-a tokrat nagradila za inovativni pristop pri upravljanju vhodnih vrat preko aplikacije i.AccessPro by AJM. Ta napredna aplikacija omogoča upravljanje vhodnih vrat na daljavo in jo je podjetje AJM razvilo v sodelovanju s slovenskim podjetjem ADC Sistemi.

Inovacija, ki spreminjajo vsakdan

Žirija je aplikaciji i.AccessPro by AJM podelila priznanje v kategoriji »Pametno bivanje« in jo označila s »Special Mention«. Gre za oznako s katero prepoznava in izpostavlja njen inovativni potencial za spremembo načina bivanja v prihodnosti. Aplikacija ponuja obsežno paleto funkcionalnosti, vključno z inovativnim popolnoma brezstičnim odklepanjem vhodnih vrat, kar je idealno za situacije, ko se pred vhodnimi vrati znajdemo s tako ali drugače polnimi rokami. Poleg tega aplikacija omogoča delitev “virtualnih ključev” ter ustvarjanje scenarijev dostopa, ki natančno določajo, kdo in kdaj lahko vstopi v prostor. To ni dobrodošla rešitev samo za družinske domove, ampak je izjemno koristna tudi za podjetnike in lastnike turističnih nastanitev.

Več kot le odklepanje vhodnih vrat
i.AccessPro by AJM ni zgolj orodje za upravljanje vhodnih vrat. Aplikacija vključuje tudi upravljanje senčil in drugih elementov pametnega doma. Povezljivost z domačo Wi-Fi mrežo ali preko Bluetooth povezave omogoča intuitivno in enostavno upravljanje, medtem ko šifrirana povezava zagotavlja vrhunsko varnost. Aplikacija je na voljo v slovenskem jeziku, z enostavno vgradnjo in celovito podporo. Vse od svetovanja, prodaje, vgradnje in nadgradnje do servisa zagotavlja AJM.

Zavezanost inovativnosti
Ob prejemu nagrade je direktor podjetja AJM Trivo Krempl izpostavil: “Še enkrat več smo veseli, da je žirija med številno mednarodno konkurenco prepoznala naš izdelek kot inovativen. Ta nagrada potrjuje, da so naše rešitve napredne in tudi koristne za uporabnika. Inovativnost je pomemben del naše korporativne kulture, ki nas vedno znova vodi na nove poti razvoja naših izdelkov in storitev za boljše, bolj trajnostno bivanje.”

Prihodnost pametnega doma
Aplikacija i.AccessPro by AJM je že na voljo za kupce vhodnih vrat AJM in je že nadgrajena tudi z dodatnimi funkcionalnostmi, kot so upravljanje senčil in spremljanje vremenskih razmer. Podjetje v sodelovanju s partnerjem ADC Sistemi ne počiva na prejeti lovori, ampak razvija že dodatne rešitve smart home aplikacije i.AccessPro, kar bo še dodatno obogatilo izkušnjo uporabnikov.

Več informacij: www.ajm.si