DEDIŠČINA

Lesna goba pod vprašaj postavila nadaljevanje obnove 500 let stare Ruardove graščine

Objavljeno

4 leta nazaj

dne

18/08/2022

Avtor

Aljoša Selan

Pred štirimi leti se je začela celovita obnova 500-letne Ruardove graščine na Jesenicah, a je dokončanje del vprašljivo zaradi odkritja sive hišne gobe, ki je ena najnevarnejših razkrojevalk lesa, zaradi česar se je projekt posledično podražil.

Občina Jesenice investicije ne bo zmogla sama, pri kandidaturi za nepovratna sredstva pa ni bila uspešna. Končanje prenove zgradbe, v kateri ima sedež Gornjesavski muzej, ki zdaj začasno domuje v Kosovi graščini, je bilo prvotno predvideno že za februar 2020.

Odkritje uničujočega hišnega lesomora
Jeseniška občina je v obnovo graščine na muzejskem območju Stare Save, ki ga je vlada leta 2019 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, v preteklih letih vložila že 1,8 milijona evrov lastnih sredstev. To je nekoliko manjši znesek od prvotno ocenjene vrednosti celotne obnove v višini 2,2 milijona evrov.

Med obnovitvenimi deli pa se je izkazalo, da je objekt v precej slabšem stanju od prvotno ocenjenega. Odkrili so dotrajanost strešne konstrukcije in statično neustreznost stavbe, v stenah pa so našli sivo hišno gobo ali solzivko (lat. Serpula lacrymans), ki je ena najnevarnejših razkrojevalk lesa, zaradi česar je znana tudi kot hišni lesomor. Po trenutnih ocenah bi bilo zato za nadaljevanje in končanje sanacijskih del treba zagotoviti še približno 4,3 milijona evrov.

Neuspeh pri pridobitvi državne pomoči
Občina Jesenice, ki ima v letošnjem proračunu za projekt pripravljenih približno 1,4 milijona evrov, je za končanje obnove računala na pomoč države, vendar pri tem tudi v drugem poskusu ni bila uspešna. Pred kratkim je prejela odločbo ministrstva za kulturo o zavrnitvi vloge za sofinanciranje obnove s sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, iz katerega je pričakovala 1,6 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Obnova pol tisočletja stare jeseniške graščine se je začela leta 2018. Foto: Občina Jesenice

Izkazalo se je, da sta bila za pridobitev sredstev zelo pomembna kriterija lokacija spomenika na tako imenovanem obmejnem problemskem območju ali na območju Triglavskega narodnega parka ter uvrščenost spomenika na Unescov seznam svetovne dediščine. Tako projekt Ruardove graščine niti teoretično ne bi mogel zbrati zadosti točk za sofinanciranje, so pojasnili na občini.

Bucelleni-Ruardova graščina, ki datira v leto 1538 in v kateri je živel lastnik fužine, je najbolj impozantna stavba nekdanjega fužinarskega naselja, urejenega v muzejsko območje Stara Sava. Jeseniška občina je območje ob pomoči ministrstva za kulturo in evropskih sredstev začela urejati in revitalizirati pred 17 leti. Obnovljena je bila vrsta objektov, prvi leta 2005 delavska stanovanjska stavba kasarna.

“Zelo smo razočarani, ker na razpisu nismo bili uspešni, čeprav ministrstvo dobro pozna problematiko in ogroženost objekta,” je povedal jeseniški župan Blaž Račič. Pojasnil je, da so na občini pred veliko dilemo, kaj storiti. Poleg 1,8 milijona evrov, ki jih je občina v obnovo že vložila, in 1,4 milijona evrov, ki jih ima za sanacijo še namenjenih, bi namreč za dokončanje del potrebovala vsaj še 3 milijone evrov, česar pa občinski proračun ne zmore. “Ob številnih drugih potrebah enostavno ne vidimo več možnosti, da bi investicijo nadaljevali sami. Brez pomoči države ne bo šlo,” je povedal župan in spomnil tudi na stališča občinskih svetnikov, da se lahko obnova nadaljuje le ob izdatnejši finančni podpori države oziroma EU-ja.

Ustavitev investicije bi ogrozila osrednji objekt Stare Save in s tem tudi kulturni spomenik državnega pomena. Ogroženo bi bilo delovanje Gornjesavskega muzeja, prav tako bi bile ogrožene ambicije muzeja na področju ohranjanja in prezentacije železarske dediščine.

Po besedah direktorja Gornjesavskega muzeja Aljaža Pogačnika veljajo za muzej s področja železarstva, vendar brez Ruardove graščine te svoje osnovne dejavnosti ne morejo opravljati. Prav v graščini so namreč razstavljali železarsko zbirko, ki zdaj že več let čaka, da bi jo lahko v obnovljenem objektu na novo, sodobno prezentirali. “Z ustavitvijo del na graščini bi bila ustavljena revitalizacija celotnega območja Stare Save, ki predstavlja industrijsko dediščino, ki se je na tem območju zelo dolgo ohranjala,” je opozorila Irena Vesel, vodja kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Fužinarsko naselje Stara Sava na Jesenicah je od leta 2019 razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Foto: Ana Jurc/ MMC

Ob tem je pojasnila, da je natančen pregled objekta pokazal, da je ta v zelo slabem konstrukcijskem in materialnem stanju. “Najprej smo morali zamenjati strešno konstrukcijo, pri pregledu ometov pa smo ugotovili, da je njihov dobršni del okužen z lesno gobo, ki se je razširila na medetažno konstrukcijo. V konstrukcijskem jedru obokov smo naleteli na velike razpoke, kar je ogrožalo statiko objekta,” je opisala.

Vsaj odstranitev gobe in vzpostavitev nosilne konstrukcije
Razpoke so sanirali in omet odstranili. “Objekt je odprt, zdaj pa čakamo nadaljevanje del,” je pojasnila Irena Vesel. Ključna bi bila odstranitev lesne gobe, ki bi lahko sčasoma vodila celo do porušitve objekta. S tem bi bila izgubljena materialna substanca in avtentičnost materiala. “Zdaj se moramo najprej z lokalno politiko pogovoriti, kaj narediti,” je napovedal jeseniški župan, ki se bo zavzel za to, da z 1,4 milijona evrov, ki jih ima občina še na razpolago, odstranijo lesno gobo in izvedejo nosilno konstrukcijo, potem pa dela ustavijo do morebitne pridobitve sredstev, ki bi omogočila še izvedbo inštalacij in ometov ter vgradnjo opreme.

Na posnetku je Serpula lacrymans – lesna goba, kakrša je prisotna tudi v graščini. Fotografija je simbolična.) Foto: Wikipedia

“Objekt se lahko na ta način sicer začasno zapre, vendar bo treba v njem ves čas vzdrževati ustrezno temperaturo, vlago in zračnost, da se lesna goba ne bi znova pojavila in da stavba ne bi naprej propadala,” je še povedala Irena Vesel. Občina si bo medtem še naprej prizadevala, da bi nujnost zagotovitve sredstev za dokončanje obnove prepoznala tudi država. “Območje Stare Save je enkraten primer dobro ohranjenega fužinarskega naselja ne le v slovenskem ampak v širšem prostoru in nesprejemljivo se mi zdi, da bi celotna investicija ostala na plečih občine,” je še dodal župan, ki je na ministrstvo za kulturo že v pretekli sestavi poslal več pozivov. Zdaj pričakuje tudi obisk nove ministrice Aste Vrečko, na podlagi katerega bi se lažje odločili, katere nadaljnje korake naj uberejo na občini.

Naslednja objava

Vitraž pariške katedrale Notre-Dame, katero je zajel usodni požar, gre v obnovo

Ne prezrite

Za turistično oživitev že obnovljenega gradu Podsreda potrebnih še 1,5 milijona evrov

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Slovenski projekt Šola prenove med prejemniki nagrade Europa Nostra 2026

Objavljeno

2 tedna nazaj

dne

21/04/2026

Avtor

Žane Kurent

Projekt Šola prenove je prejemnik evropske nagrade za dediščino – nagrade Europa Nostra 2026 v kategoriji izobraževanja, usposabljanja in znanj. Gre za pobudo, ki v Sloveniji povezuje ključne strokovne in izobraževalne ustanove na področju varstva kulturne dediščine.

Slovesna podelitev nagrad bo 28. maja v Nikoziji v okviru Evropskega vrha o kulturni dediščini. Do 12. maja je na spletu odprto tudi glasovanje za nagrado občinstva 2026, katere prejemnik bo prejel 10.000 evrov.

Najuglednejše evropsko priznanje na področju dediščine

Nagrada Europa Nostra velja za najvišje evropsko priznanje na področju kulturne dediščine, podeljujeta pa jo Evropska komisija in organizacija Europa Nostra. Letos je priznanje prejelo 30 projektov in posameznikov iz 18 držav, izbranih med 261 prijavami iz 40 evropskih držav.

*Foto: Šola prenove, Škofja Loka/Mateja Kavčič*

Generalni direktor Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin je ob tem poudaril izjemen pomen projekta. Po njegovih besedah se strokovnjaki vsakodnevno soočajo z vprašanjem, kako dediščino ohranjati na način, ki bo relevanten tudi v prihodnosti – ne kot muzejski eksponat, temveč kot prostor življenja, znanja in izkušenj. Prav Šola prenove omogoča neposredno sodelovanje različnih strokovnjakov, lastnikov in drugih deležnikov, kar spodbuja prenos znanja in vzpostavljanje trajnih povezav.

Dekan Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani Miha Dešman je izpostavil, da projekt študentom omogoča neposreden stik z realnim prostorom in materiali. Dediščino tako ne dojemajo kot omejitev, temveč kot priložnost za nadgradnjo in sodobno interpretacijo.

Staša Florjanič, ravnateljica Srednja gradbena, geodetska, okoljevarstvena šola in strokovna gimnazija Ljubljana, je opozorila na pomen povezovanja teorije in prakse, zlasti v času, ko v srednješolskem izobraževanju prevladuje teoretični pristop. Po njenem mnenju je ključno, da mlade vzgajamo v duhu odgovornosti do stavbne dediščine ter jih motiviramo za njeno ohranjanje.

Mateja Hafner Dolenc iz Združenje zgodovinskih mest Slovenije je spomnila, da so pred desetletjem prepoznali potrebo po povezovanju na tem področju. Ob začetkih si niso predstavljali, kako široko se bo projekt razvil in kako hitro bo raslo število udeležencev ter sodelujočih strokovnjakov.

Konservatorka Katarina Odlazek je poudarila, da Šola prenove združuje izobraževanje, praktično delo in ozaveščanje. Delavnice povezujejo teoretična znanja z delom na terenu in so namenjene širokemu krogu udeležencev. Predstavljajo pomembno podporo lastnikom, izvajalcem, projektantom in konservatorjem pri kakovostnem usmerjanju prenov.

Poudarek tudi na priznanjih lastnikom prenovljenih objektov

V letošnjem programu je predvidenih pet delavnic za odrasle ter ena delavnica za otroke in mladino. Marca so na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki izvedli delavnico za mlade, kjer so učenci spoznavali kritje strehe s skrilom. Aprila sta sledili delavnica o sanaciji vlage v Krškem ter krovsko-kleparska delavnica izdelave skrilja za strešne kritine v Škofji Loki. V maju, juniju in septembru so načrtovane še delavnica suhozidne gradnje, delavnica restavriranja stavbnega pohištva v Novem mestu ter delavnica izdelave lesenih skodel v Kamniku.

Pomemben del programa predstavlja tudi razpis za priznanja za kakovostno prenovo objektov kulturne dediščine. Ta priznanja bienalno podeljujejo lastnikom, ki s skrbno prenovo oživljajo stare stavbe, njihove zgodbe ter tradicionalna obrtna znanja.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Plečnikova zapuščina v Begunjah: obnova Brezjanke v teku, prihodnost Jožamurke ostaja odprta

Objavljeno

2 tedna nazaj

dne

20/04/2026

Avtor

Žane Kurent

Plečnikova paviljona na območju graščine Katzenstein

V Begunjah na Gorenjskem se na območju nad graščino Katzenstein začenja sanacija Plečnikovega paviljona Brezjanka, ki naj bi bila po načrtih zaključena do začetka oktobra. Vrednost projekta znaša približno 150.000 evrov, sredstva pa bo država zagotovila v okviru odprave posledic poplav.

Tako paviljon Brezjanka kot tudi nekoliko večji paviljon Jožamurka je arhitekt Jože Plečnik zasnoval in postavil v drugi polovici tridesetih let preteklega stoletja. Brezjanka, zasnovana kot senčnica, stoji na koncu kostanjevega drevoreda, medtem ko se Jožamurka nahaja na vrtu graščine.

Projekt v vrednosti nekaj več kot 150.000 evrov

Pogodba za izvedbo sanacijskih del s podjetjem Gnom je bila podpisana konec marca. Projekt zajema celovito obnovo temeljev in ploščadi, ureditev odvodnjavanja ter stabilizacijo pobočja.

Kot so po podpisu pogodbe med radovljiškim županom Cirilom Globočnikom in direktorjem podjetja Gnom Jožefom Drešarjem sporočili z Občine Radovljica, je cilj investicije odpraviti posledice poplav, ki so državo prizadele avgusta 2023, ter zagotoviti dolgoročno zaščito kulturnega spomenika državnega pomena.

Skupna vrednost del, vključno z davkom na dodano vrednost, presega 150.000 evrov. Sredstva so zagotovljena iz občinskega proračuna, obnova pa poteka v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Korak k celoviti obnovi obeh paviljonov

S sanacijo Brezjanke bo obnovljen eden od dveh dotrajanih paviljonov na območju graščine Katzenstein. Občina Radovljica si že dlje časa prizadeva za celovito prenovo obeh objektov. Župan Globočnik je ob tem izrazil zadovoljstvo, da bo letos prenovljena Brezjanka, katere obnova je tehnično manj zahtevna kot sanacija Jožamurke.

Pri paviljonu Jožamurka ostaja ključno vprašanje stabilnosti terena, saj še ni dokončno odločeno, ali ga bo mogoče ohraniti na obstoječi lokaciji ali pa ga bo treba preseliti. Po županovem mnenju bi bilo mogoče s primernimi ukrepi stabilizirati tako objekt kot brežino za njim, vendar bodo končno odločitev sprejeli strokovnjaki, ki se s problematiko ukvarjajo že več let.

Župan ob tem izraža pričakovanje, da bo ob zaključku obnove Brezjanke sprejeta tudi strokovna odločitev glede prihodnosti Jožamurke. Pri tem računa na podporo države, saj bi lahko že sama stabilizacija terena presegla milijon evrov.

Nastanek po naročilu redovnic in Plečnikova arhitekturna vizija

Paviljon Jožamurka je bil zgrajen med letoma 1937 in 1938 po naročilu redovnic reda sv. Vincencija Pavelskega, ki so v graščini upravljale žensko kaznilnico. Pri zasnovi je Plečnik uporabil motiv »hiše v hiši«, ki izhaja iz antične arhitekture.

Načrte za Brezjanko je arhitekt pripravil leta 1939, prav tako po naročilu redovnic. Za nosilne stebre je uporabil šest masivnih hrastovih debel, streho pa prekril z betonskimi strešniki. Posebnost paviljona predstavlja tlak, okrašen z mozaiki iz prodnikov, opeke in drugih keramičnih elementov, kar poudarja njegovo izrazito umetniško in krajinsko vrednost.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Zgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju

Objavljeno

1 mesec nazaj

dne

24/03/2026

Avtor

Aljoša Selan

Z zaključkom zahtevne obnove oken na občinski mestni palači v Kranju so strokovnjaki uspešno ohranili pomemben del arhitekturne dediščine Edvarda Ravnikarja. Kot so poudarili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), projekt dokazuje, da je mogoče tudi pri arhitekturi druge polovice 20. stoletja posege zasnovati na načelu ohranjanja in ne nadomeščanja.

Prenova kot primer dobre prakse modernistične arhitekture

Stavba, ki jo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) in ima status kulturnega spomenika državnega pomena, je bila deležna skrbno načrtovane in strokovno vodene prenove. Po besedah konservatorke Nataše Ülen iz kranjske enote ZVKDS projekt predstavlja pomemben primer dobre prakse, saj hkrati ohranja materialno avtentičnost, izboljšuje uporabnost objekta in prispeva nova znanja za prihodnje prenove modernistične arhitekture.

Tehnično zahtevna izvedba in izboljšani pogoji rabe

Kot je izpostavil kranjski župan Matjaž Rakovec, je bila obnova velik izziv zaradi spomeniške zaščite, tehnične zahtevnosti in dejstva, da so dela potekala ob nemotenem delovanju občinske uprave. Zahvalil se je konservatorjem, izvajalcem iz Mizarstva Ovsenik ter vsem sodelujočim za strokovno izvedbo in potrpežljivost.

Restavratorska dela so zajemala ohranjanje izvornih materialov, čiščenje in zaščito kovinskih elementov ter rekonstrukcijo poškodovanih delov. S tem so v celoti ohranili značilnosti Ravnikarjeve zasnove. Hkrati so z obnovo bistveno izboljšali energetsko učinkovitost objekta in pogoje za delo v notranjih prostorih.

Zahtevnost posega ponazarja tudi primer velikega okna v osrednji dvorani: pred prenovo je tehtalo približno 15 kilogramov, po vgradnji sodobnega dvoslojnega termopana pa skoraj 130 kilogramov.

Ohranjanje avtentičnosti ob sodobnih tehničnih zahtevah

Na ZVKDS so poudarili, da je bil temeljni konservatorski pristop usmerjen v ohranjanje čim več izvorne materialne substance in ključnih detajlov stavbnega pohištva. Namesto popolne zamenjave so obnovili obstoječe lesene okvirje, ohranili konstrukcijsko logiko in značilno podobo oken ter jih hkrati prilagodili sodobnim zahtevam.

Posebno pozornost so namenili sanaciji velikih dvoranskih zasteklitev na jugozahodni strani stavbe, ki sodijo med najbolj prepoznavne in arhitekturno izstopajoče elemente Ravnikarjeve zasnove.

Kot poudarjajo na ZVKDS, prenova mestne palače v Kranju predstavlja zgleden primer strokovno premišljene obnove modernistične arhitekture, ki spoštuje avtentičnost spomenika, obenem pa izboljšuje pogoje njegove sodobne rabe.