DEDIŠČINA
Lesna goba pod vprašaj postavila nadaljevanje obnove 500 let stare Ruardove graščine

Pred štirimi leti se je začela celovita obnova 500-letne Ruardove graščine na Jesenicah, a je dokončanje del vprašljivo zaradi odkritja sive hišne gobe, ki je ena najnevarnejših razkrojevalk lesa, zaradi česar se je projekt posledično podražil.
Občina Jesenice investicije ne bo zmogla sama, pri kandidaturi za nepovratna sredstva pa ni bila uspešna. Končanje prenove zgradbe, v kateri ima sedež Gornjesavski muzej, ki zdaj začasno domuje v Kosovi graščini, je bilo prvotno predvideno že za februar 2020.
Odkritje uničujočega hišnega lesomora
Jeseniška občina je v obnovo graščine na muzejskem območju Stare Save, ki ga je vlada leta 2019 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, v preteklih letih vložila že 1,8 milijona evrov lastnih sredstev. To je nekoliko manjši znesek od prvotno ocenjene vrednosti celotne obnove v višini 2,2 milijona evrov.
Med obnovitvenimi deli pa se je izkazalo, da je objekt v precej slabšem stanju od prvotno ocenjenega. Odkrili so dotrajanost strešne konstrukcije in statično neustreznost stavbe, v stenah pa so našli sivo hišno gobo ali solzivko (lat. Serpula lacrymans), ki je ena najnevarnejših razkrojevalk lesa, zaradi česar je znana tudi kot hišni lesomor. Po trenutnih ocenah bi bilo zato za nadaljevanje in končanje sanacijskih del treba zagotoviti še približno 4,3 milijona evrov.
Neuspeh pri pridobitvi državne pomoči
Občina Jesenice, ki ima v letošnjem proračunu za projekt pripravljenih približno 1,4 milijona evrov, je za končanje obnove računala na pomoč države, vendar pri tem tudi v drugem poskusu ni bila uspešna. Pred kratkim je prejela odločbo ministrstva za kulturo o zavrnitvi vloge za sofinanciranje obnove s sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, iz katerega je pričakovala 1,6 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Izkazalo se je, da sta bila za pridobitev sredstev zelo pomembna kriterija lokacija spomenika na tako imenovanem obmejnem problemskem območju ali na območju Triglavskega narodnega parka ter uvrščenost spomenika na Unescov seznam svetovne dediščine. Tako projekt Ruardove graščine niti teoretično ne bi mogel zbrati zadosti točk za sofinanciranje, so pojasnili na občini.
Bucelleni-Ruardova graščina, ki datira v leto 1538 in v kateri je živel lastnik fužine, je najbolj impozantna stavba nekdanjega fužinarskega naselja, urejenega v muzejsko območje Stara Sava. Jeseniška občina je območje ob pomoči ministrstva za kulturo in evropskih sredstev začela urejati in revitalizirati pred 17 leti. Obnovljena je bila vrsta objektov, prvi leta 2005 delavska stanovanjska stavba kasarna.
“Zelo smo razočarani, ker na razpisu nismo bili uspešni, čeprav ministrstvo dobro pozna problematiko in ogroženost objekta,” je povedal jeseniški župan Blaž Račič. Pojasnil je, da so na občini pred veliko dilemo, kaj storiti. Poleg 1,8 milijona evrov, ki jih je občina v obnovo že vložila, in 1,4 milijona evrov, ki jih ima za sanacijo še namenjenih, bi namreč za dokončanje del potrebovala vsaj še 3 milijone evrov, česar pa občinski proračun ne zmore. “Ob številnih drugih potrebah enostavno ne vidimo več možnosti, da bi investicijo nadaljevali sami. Brez pomoči države ne bo šlo,” je povedal župan in spomnil tudi na stališča občinskih svetnikov, da se lahko obnova nadaljuje le ob izdatnejši finančni podpori države oziroma EU-ja.
Ustavitev investicije bi ogrozila osrednji objekt Stare Save in s tem tudi kulturni spomenik državnega pomena. Ogroženo bi bilo delovanje Gornjesavskega muzeja, prav tako bi bile ogrožene ambicije muzeja na področju ohranjanja in prezentacije železarske dediščine.
Po besedah direktorja Gornjesavskega muzeja Aljaža Pogačnika veljajo za muzej s področja železarstva, vendar brez Ruardove graščine te svoje osnovne dejavnosti ne morejo opravljati. Prav v graščini so namreč razstavljali železarsko zbirko, ki zdaj že več let čaka, da bi jo lahko v obnovljenem objektu na novo, sodobno prezentirali. “Z ustavitvijo del na graščini bi bila ustavljena revitalizacija celotnega območja Stare Save, ki predstavlja industrijsko dediščino, ki se je na tem območju zelo dolgo ohranjala,” je opozorila Irena Vesel, vodja kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Ob tem je pojasnila, da je natančen pregled objekta pokazal, da je ta v zelo slabem konstrukcijskem in materialnem stanju. “Najprej smo morali zamenjati strešno konstrukcijo, pri pregledu ometov pa smo ugotovili, da je njihov dobršni del okužen z lesno gobo, ki se je razširila na medetažno konstrukcijo. V konstrukcijskem jedru obokov smo naleteli na velike razpoke, kar je ogrožalo statiko objekta,” je opisala.
Vsaj odstranitev gobe in vzpostavitev nosilne konstrukcije
Razpoke so sanirali in omet odstranili. “Objekt je odprt, zdaj pa čakamo nadaljevanje del,” je pojasnila Irena Vesel. Ključna bi bila odstranitev lesne gobe, ki bi lahko sčasoma vodila celo do porušitve objekta. S tem bi bila izgubljena materialna substanca in avtentičnost materiala. “Zdaj se moramo najprej z lokalno politiko pogovoriti, kaj narediti,” je napovedal jeseniški župan, ki se bo zavzel za to, da z 1,4 milijona evrov, ki jih ima občina še na razpolago, odstranijo lesno gobo in izvedejo nosilno konstrukcijo, potem pa dela ustavijo do morebitne pridobitve sredstev, ki bi omogočila še izvedbo inštalacij in ometov ter vgradnjo opreme.

“Objekt se lahko na ta način sicer začasno zapre, vendar bo treba v njem ves čas vzdrževati ustrezno temperaturo, vlago in zračnost, da se lesna goba ne bi znova pojavila in da stavba ne bi naprej propadala,” je še povedala Irena Vesel. Občina si bo medtem še naprej prizadevala, da bi nujnost zagotovitve sredstev za dokončanje obnove prepoznala tudi država. “Območje Stare Save je enkraten primer dobro ohranjenega fužinarskega naselja ne le v slovenskem ampak v širšem prostoru in nesprejemljivo se mi zdi, da bi celotna investicija ostala na plečih občine,” je še dodal župan, ki je na ministrstvo za kulturo že v pretekli sestavi poslal več pozivov. Zdaj pričakuje tudi obisk nove ministrice Aste Vrečko, na podlagi katerega bi se lažje odločili, katere nadaljnje korake naj uberejo na občini.
DEDIŠČINA
Sprehod po sledeh stare Emone: na Krakovskem nasipu fotografska razstava arheoloških izkopavanj pod Emoniko

Utrip stare Emone se ob sprehodu po Ljubljani čuti še danes. Odkar so se na območju glavnega mesta sprehajali Emonci, se je spremenilo veliko, da pa bi ohranili spomin na nekdanje starorimsko mesto, poteka do konca marca na Krakovskem nasipu v Ljubljani fotografska razstava, ki prikazuje raziskovalna dela na arheološkem najdišču Emonika. Emonika, katere investitor je družba Mendota Invest v lasti skupine OTP, bo združevala nakupovalno središče, poslovne prostore, stanovanja in dva hotela.
Pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika so spomladi in poleti 2024 potekala arheološka izkopavanja. Razkrila so še neraziskane dele severnega grobišča Emone, stransko cesto, ki je od glavne vodila proti vzhodu, ter sledi emonske zemljiške razdelitve, ki doslej kljub intenzivnim raziskavam še ni bila najdena.


Raziskovalna arheološka dela so znotraj severnega emonskega grobišča odkrila 183 rimskih grobov. Ti so hranili posodje, balzamarije, žare in nakit ter druge artefakte, ki so jih stari Rimljani v pokojnikov grob položili, da bi jih pospremili v onstranstvo. Med najdbami v grobovih so bile pogosto oljenke in majhna lončena svetila, ki naj bi po prepričanju starih Rimljanov pokojnikom razsvetljevala pot. Zanimivo je tudi odkritje zlatega uhana s smaragdom. Z družbe Mendota Invest so namreč sporočili, da so raziskovalna dela enak uhan odkrila tudi v Budimpešti, trenutno pa se preiskuje podatek, ali gre za delo istega obrtnika oziroma izdelovalca.
Spoštovanje kulturne dediščine in oblikovanje prihodnosti Ljubljane
Sprehajalce na Krakovskem nasipu bo skozi potek arheoloških del popeljala fotografska razstava, ki je za ogled na voljo vse do konca marca. Nova rimska odkritja pod Emoniko se sicer predstavljajo sočasno v sklopu dveh razstav. Poleg fotografske razstave na Krakovskem nasipu so v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana do 1. junija 2025 za ogled na voljo izbrane arheološke najdbe. Razstavi sta rezultat sodelovanja družbe Mendota Invest, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Turizma Ljubljana in Skupine Stik.


S spoštovanjem kulturne dediščine Emonika ustvarja sodoben prostor za bivanje, delo ter prosti čas in igra pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti Ljubljane. Emonika, prvi večnamenski kompleks v Ljubljani, bo združevala nakupovalno središče, dva hotela, 187 stanovanj in poslovne prostore. Projekt investitorja Mendota Invest, ki je v lasti skupine OTP, postavlja nove standarde trajnostne gradnje z naprednimi okoljskimi rešitvami, kot so energetska učinkovitost, uporaba obnovljivih virov energije in trajnostni materiali.

DEDIŠČINA
Ministrstvo še išče najemnika gostinskih prostorov na pristavah gradu Snežnik

Ker na prejšnji postopek z javnim zbiranjem ponudb za najem pristave gradu Snežnik ni prispela nobena prijava, je ministrstvo na začetku marca objavilo namero o sklenitvi pogodbe za oddajo v najem pristave na območju gradu Snežnik.
Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, sta namera o sklenitvi neposredne pogodbe in javno zbiranje ponudb dve različni metodi razpolaganja s stvarnim premoženjem v skladu z zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Rok za prijavo je 26. marec.
V primeru, da se bo sedaj prijavil en ponudnik, bodo z njim takoj neposredno sklenili najemno pogodbo. Če se bo prijavilo več interesentov, se bodo z njimi opravila pogajanja, to pa pomeni, da se med njimi izvede “konkurenčno tekmovanje”, kjer si najemno pogodbo zagotovi ponudnik z najvišjo ponujeno najemnino nad 1960 evrov na mesec. Način, kako se takšna pogajanja izvedejo, se določi po koncu objave, ki se bo zaključila 26. marca, in se o tem, če bo seveda več ponudnikov, te predhodno obvesti, so še navedli na ministrstvu.
Predmet javnega zbiranja ponudb za oddajo v najem so zemljišča in zgradbe, ki so del kulturnega spomenika državnega pomena Snežnik – območje gradu Snežnik. Gre za poslovne prostore, ki skupaj merijo 426,61 kvadratnega metra (kavarna-zajtrkovalnica z recepcijo, apartmaji in zunanja terasa), parkirni prostor za predvidoma 18 parkirnih mest (380 kvadratnih metrov) in del zemljišča, na katerem je pod pogojem pridobitve kulturnovarstvenega soglasja možna vzpostavitev zunanje terase.

Najemnina bi znašala 1960 evrov mesečno
Sedanji postopek z objavo namere o sklenitvi pogodbe za oddajo v najem se po navedbah ministrstva za kulturo vodi na podlagi tretje alineje prvega odstavka 65. člena zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki omogoča, da če je bil predhodni postopek z javnim zbiranjem ponudb neuspešen, se lahko v novem postopku izhodiščna najemnina zmanjša za največ 30 odstotkov. To velja tudi za najem pristave na območju gradu Snežnik, kjer bi sedaj najemnina znašala 1960 evrov mesečno.
Na začetku leta je bila ustanovljena civilna iniciativa, s katero so prebivalci ob gradu Snežnik kulturno ministrstvo pozvali k oživitvi grajskih pristav. V civilno iniciativo so se povezali predstavniki Društva ljubiteljev gradu Snežnik in drugih lokalnih organizacij. Kot so tedaj dejali, od ministrstva za kulturo pričakujejo, da grajske pristave v najkrajšem možnem času odpre, ob tem pa ponujajo tudi kulturni program, ki so ga v preteklosti tam že izvajali. Poleg tega poudarjajo, da ne želijo biti pri soustvarjanju programa edini, saj menijo, da morajo biti pristave odprte za vse lokalne deležnike, ki želijo delovati na področju kulture in turizma.
Ministrstvo se je odzvalo s pripravo razpisa za gostinskega najemnika v prenovljenem objektu. Takrat so sporočili, da je objekt prenovljen predvsem za gostinske namene, zato so se z Občino Loška Dolina dogovorili, da ga neposredno oddajo zainteresiranemu gostincu.
Bližnji snežniški grad upravlja Narodni muzej Slovenije, njihovo delo pri vodenju gradu pa v iniciativi ocenjujejo kot uspešno. Kot pravijo, ministrstvu za kulturo za grajske pristave manjkata vizija in usmeritev.
Grad Snežnik na Notranjskem je sicer en izmed dveh gradov v Sloveniji, ki se ponašata z ohranjenimi avtentičnimi interjerji iz druge polovice 19. stoletja.
DEDIŠČINA
V Preddvoru načrtujejo nadaljnjo prenovo in revitalizacijo graščine Preddvor

Občina Preddvor nadaljuje prenovo gradu Dvor
Občina Preddvor nadaljuje postopno prenovo in revitalizacijo gradu Dvor oziroma graščine Preddvor. V torek je na portalu javnih naročil objavila razpis za izvajalca del za prenovo kompleksa ter ureditev parka in parkirišča. S pomočjo nepovratnih sredstev bi v graščini uredili podjetniški inkubator, večnamensko dvorano in muzej.
Tri faze prenove
Načrtovana investicija zajema tri sklope. Prvi sklop zajema sanacijo strehe in ostrešja, kjer bi v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj vzpostavili muzej o starih Slovanih, so zapisali v razpisni dokumentaciji na Občini Preddvor.
Drugi sklop obsega prostore v severnem delu graščine, kjer je treba zamenjati tlake in zgraditi nov strop, saj se je preteklo leto zaradi zamakanja strehe porušil. Nato bi v tem delu gradu uredili prostore za co-working, kjer bi mladi podjetniki lahko izvajali poslovna srečanja, sestanke in videokonference. Dovolj je tudi prostora za podjetniški inkubator, ki bi ga vzpostavili skupaj s kranjsko Kovačnico. V nadstropju bi bile predvidene sanitarije za inkubator, v pritličju pa za zunanje dejavnosti.

Tretji sklop prenove zajema pomožni gospodarski objekt, ki je ločen od gradu Dvor, vendar je del graščine. V njem bi uredili večnamensko dvorano, namenjeno izobraževanju, plesnim in drugim delavnicam ter medgeneracijskim srečanjem. Trenutno degradiran prostor bi odprli in predstavili starinsko obokano ostrešje, ki ima zgodovinsko vrednost. Urediti bi bilo treba tudi tlake ter zagotoviti inštalacije, saj stavba trenutno nima dostopa do vode, ogrevanja in elektrike.
Ureditev okolice gradu
Na vzhodni strani gradu je predviden vodni motiv, kakršen je nekoč na tem mestu že obstajal. Voda za pretočni vodnjak bi se pridobivala s strehe, kar je v skladu s smernicami zelene infrastrukture. Prav tako bi deževnico uporabili pri sanitarijah.
Za razvoj dejavnosti v graščini je potrebno tudi ustrezno parkirišče za uporabnike in obiskovalce. Predvideno je parkirišče s 38 mesti na severovzhodni strani parka. Parkirišče bo ozelenjeno in bo nadomestilo trenutno degradiran del parka. Z zasaditvijo in ureditvijo poti bo dodatno izboljšan videz okolice.
Zaščita kulturne dediščine
Vsa dela se bodo izvajala pod nadzorom strokovnih institucij s področja varstva kulturne dediščine. Grad Dvor, katerega prve omembe segajo v 12. stoletje, je eden najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni je bil preurejen v zavod za sirote, od leta 1974 do 1996 pa je deloval kot vzgojni zavod za mladino. Leta 2014 je opuščeni in propadajoči dvorec prešel v last Občine Preddvor.
Občina je objekt pregledala s strokovnjaki, pripravila dokumentacijo za prenovo, izvedla nekatera nujna vzdrževalna dela ter našla najemnika. Leta 2021 sta grad kot grof in grofica simbolno oživela Tanja Šubelj in Florjan Sušnik. Leta 2022 so poskrbeli za novo fasado, streho in okna, konec lanskega leta pa je v prizidku gradu začela delovati kavarna.
Financiranje in razpis za izvajalce
Občina želi zdaj urediti še preostale dele graščine. V povabilu izvajalcem k oddaji ponudb za prenovo in revitalizacijo graščine Preddvor je zapisano, da so kandidirali za sredstva na javnem razpisu za revitalizacijo objektov javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih za leto 2025, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
V primeru neuspešne kandidature bo občina odstopila od izvedbe javnega naročila. Rok za oddajo ponudb izvajalcev je 2. april.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Beneški bienale 2025: “Inteligenca. Naravno. Umetno. Kolektivno.”
-
DOGODKI2 meseca nazaj
Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici
-
ZANIMIVOSTI2 meseca nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas
-
OKOLJE2 meseca nazaj
Po pozivih okoljevarstvenikov je Zavod GO! 2025 odločno zanikal sodelovanje s podjetjem Alpacem
-
DOGODKI2 meseca nazaj
Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja