GOSPODARSTVO
Kakšne so zakonske omejitve glede temperature na delovnem mestu?
Predvsem v vročih poletnih mesecih se pogosto pojavlja vprašanje, ali obstajajo omejitve, glede temperature na delovnem mestu.
Temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom mora ustrezati fiziološkim potrebam delavcev, glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Izjema so hladilnice, kjer se upošteva kriterije za delo v mrazu.
Za izpolnjevanje teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.
Prav tako mora delodajalec zagotoviti:
- da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih,
- da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav,
- da okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, zavaruje pred tem učinkom.
Kakšna je MAKSIMALNA temperatura v delovnem prostoru?
Temperatura zraka v delovnem prostoru ne sme presegati +28 °C.
Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.
Tudi v primeru, da gre le za začasno preseganje teh vrednosti (denimo v vročih poletnih mesecih), mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje, ter v zvezi s tem sprejemati določene ukrepe, kot so:
- prerazporeditev delovnega časa,
- krajši delovni čas,
- pogostejši in daljši odmori med delovnim časom,
- ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov,
- zmanjšanje intenzivnosti dela,
- prekinitev delovnega procesa,…
Če se delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu.
Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme presegati:
- 80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C,
- 73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C,
- 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C,
- 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C,
- 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.
Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.
Temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti višja od 29 °C. Temperatura tal delovnih prostorov, v katerih se delavci zadržujejo več kot 2 uri dnevno, ne sme biti višja od 27 °C.
Za gradbišča Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti določa normalno delo do +45 °C.
Kakšna je MINIMALNA temperatura v delovnem prostoru?
Najnižje dopustne temperature, katere bi moral zagotavljati delodajalec v delovnem prostorih, pravilnik ne določa. Določa pa, da se pri zagotavljanju ustrezne temperature zraka v delovnih prostorih upoštevajo standardi za toplotno udobje.
Po teh standardih, bi tako bila najnižja sprejemljiva temperatura za delo v pisarni 20 °C, priporočljiva pa 22 °C.
Predpisana temperatura zraka v pomožnih prostorih v času kurilne sezone:
- Garderoba – 21 °C
- Kopalnica – 24 °C
- Umivalnica – 21 °C
- Stranišče – 18 °C
- Soba za počitek – 21 °C
- Soba za dežurstvo – 21 °C
- Prostor za prvo pomoč – 21 °C
- Prostor za noseče in doječe matere – 24 °C
- Prostor za občasno ogrevanje delavcev – 21 °C
- Prostor za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme – 21 °C
Temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C.
Če delavec opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. To ne velja za delovna mesta na začasnih in premičnih gradbiščih (to natančneje ureja Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih).
Delodajalec na gradbišču mora zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti dodatno opredeljuje da se delo normalno izvaja do temperature 8 stopinj C, pri nižjih temperaturah se izvajajo dela samo s pogojem, da so delavci opremljeni z ustreznimi osebnimi varovalnimi sredstvi. Za delo pri nižjih temperaturah je treba poskrbeti tudi za tople napitke.
Kaj delavec lahko stori, če je temperatura v delovnem prostoru neustrezna?
Vsekakor je prvi priporočljiv korak, da se delavec obrne na svojega delodajalca, ter ga opozori.
Delavec ima pravico odkloniti delo, ko mu grozi neposredna nevarnost zaživljenje in zdravje, ker niso bili s strani delodajalca i zvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.
Ta določba se in odklonitev dela se presoja ob vsakem posameznem primeru ločeno. Mnenje inšpektorata pa je, da denimo občasno preseganje denimo temperature 28 °C v prostoru (razen denimo za srčne bolnike), ne predstavlja grožnje za delavca.
Če delodajalec ne želi zagotoviti ustreznih pogojev, pa lahko delavec poda prijavo na pristojni inšpektorat za delo.
e-obrazec: Prijava delodajalca delovni inšpekciji (Inšpektoratu RS za delo) s strani delavca
GOSPODARSTVO
Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj
Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za naslednjih deset let za ta namen predvideva do 100 milijonov evrov letno. Denar bo tako prišel iz državnega proračuna.
Sistemski vir za gradnjo javnih najemnih stanovanj bo po načrtih opredeljen od leta 2025, in sicer v državnem proračunu. “Danes že pripravljamo proračuna za leti 2025 in 2026, sredstva za ta namen so že predvidena,” je v izjavi za javnost dejal premier Robert Golob.
Obravnavo izhodišč za gradnjo javnih najemnih stanovanj sta premier Golob in minister za solidarno prihodnost, pristojen za stanovanjsko politiko, Simon Maljevac napovedala že v sredo. Iz stranke Levica pa so že sporočili, da je vlada v Posavju potrdila koncept novega zakona, s katerim bo država v naslednjih desetih letih za izgradnjo prepotrebnih javnih najemnih stanovanj zagotovila milijardo evrov.
Maljevac je v izjavi za medije pojasnil, da bo zakon med drugim opredelil, kdo so tisti, ki bodo lahko gradili javna najemna stanovanja – od zadrug, neprofitnih stanovanjskih organizacij do lokalnih skladov in republiškega stanovanjskega sklada.
“S tem smo postavili temelj nove stanovanjske politike in naš cilj je, da v teh desetih letih zgradimo 20.000 stanovanj, ki smo jih tudi obljubili,” je dejal Maljevac.
Mesec: Denarja bo dovolj
Denarja bo dovolj, da ta cilj tudi uresničijo, je prepričan minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Dogovor z ministrstvom za finance in predsednikom vlade, ki ga je danes potrdila vlada, je, da je ta milijarda evrov za stanovanja brezpogojna, je poudaril. To milijardo bo vlada po ministrovih besedah zagotovila iz proračuna, če ne bo drugega vira.
Kot je poudaril Mesec, sta od nastopa trenutne vlade in do današnjega dne minili dve leti trdega dela in pogajanj. Z danes potrjenimi izhodišči so postavili temeljni kamen za prenos avstrijskega modela stanovanjske gradnje v Slovenijo.
Ljubosumni pogled čez severno mejo
“Dolgo smo čez severno mejo gledali z ljubosumjem, se čudili, kako so lahko stanovanja v Gradcu skoraj pol cenejša kot stanovanja v Ljubljani. Odgovor je vedno bil, ker imajo tam že 100 let postavljeno stanovanjsko politiko,” je poudaril Mesec in dodal, da so tako stanovanjsko politiko z današnjim dnem začeli postavljati tudi v Sloveniji.
Pravica do primernega stanovanja je v Sloveniji vpisana v ustavo in zapisano je tudi, da to pravico zagotavlja država, je dejala koordinatorka Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko ter opozorila, da se v 30 letih na tem področju ni zgodilo prav nič.
Kot je poudarila, so zelo veseli in ponosni, da so v prvi vladi, ki je “vzela stvari resno”. “Smo na prelomnem trenutku in tudi naprej se bo na tem delalo. Prepričana sem, da bodo naši cilji uresničeni,” je povedala Asta Vrečko.
GOSPODARSTVO
Kakšne bodo hiše za poplavljence: na izbiro 12 rešitev
Ministrstvo za solidarno prihodnost je v sodelovanju z zbornico za arhitekturo in prostor na natečaju izbralo 12 arhitekturnih rešitev, med katerimi bodo lahko izbirali upravičenci do nadomestitvenih gradenj zaradi v lanskih ujmah uničenih hiš. Pet rešitev je iz kategorije eno- in dvostanovanjskih stavb, tri so za dvojčke, štiri pa za vrstne hiše.
Na natečaj je prispelo 21 elaboratov, v katerih je bilo 58 arhitekturnih rešitev. Natečajna komisija je med njimi izbrala 12 rešitev, so danes sporočili z ministrstva. “Za razpis natečaja smo se na Ministrstvu za solidarno prihodnost odločili, ker je v okviru popoplavne obnove in razvoja treba ljudem omogočiti možnost izbire bivanja tudi v sodobnih, manjših tipologijah dvojčkov, dvostanovanjskih in vrstnih hiš, ki so bolj trajnostne ter hkrati cenovno dostopnejše.”
“Z natečajno zasnovo smo želeli vplivati tudi na izbiro arhitekturnih tipologij, s čimer se bo ob boljšem vključevanju zgrajenih stavb v lokalno okolje izboljšala tudi trajnostna raba prostora. Z racionalno zamejitvijo velikosti uporabne bivalne površine smo naslovili tudi okoljski vpliv graditve nadomestitvenih stanovanjskih objektov,” so zapisali.
Natečajne rešitve so predstavljene na spletnih straneh zbornice za arhitekturo in prostor, najprimernejše pa bodo kmalu predstavili tudi v posebnem spletnem katalogu, so napovedali na ministrstvu.
V natečajnih pogojih so določili enostanovanjsko hišo, dvostanovanjsko hišo, dvojček in vrstno hišo. Stavbe, pri katerih je bila predvidena velikost uporabne bivalne površine od 90 do 122 kvadratnih metrov, so morale biti načrtovane tako, da jih bodo lahko ljudje po vselitvi s preprostimi posegi nadgradili in prilagodili svojim potrebam.
Kot so napovedali februarja ob objavi natečaja, bodo na podlagi odločitve razpisne komisije začeli izvajati javna naročila, v vmesnem času pa bodo za gradnjo nadomestitvenih objektov po potrebi razvijali nove prostorske izvedbene akte, ki bodo omogočali umeščanje v prostor. Pri umeščanju v prostor in izbiri lokacij bodo upoštevali načela trajnostnega upravljanja prostora.
Lastniki hiš, uničenih v poplavah, ki jih bo predvidoma treba odstraniti, imajo sicer na voljo štiri možnosti: da se preselijo v stanovanje ali hišo, ki je že zgrajena, da od države kupijo nadomestno nepremičnino, da prejmejo odškodnino ali da se odločijo za nadomestitveno gradnjo.
GOSPODARSTVO
Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje
Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.
Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.
Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.
Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.
Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.
Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.
Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.
Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.
-
Slovenija2 meseca nazaj
Lanske poplave: bo odstranjenih ogroženih še dodatnih 74 objektov?
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana
-
Slovenija2 meseca nazaj
Ostro nasprotovanje postavitvi vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!
-
OKOLJE4 tedni nazaj
V vsakoletni akciji Lumar in Janja Garnbret posadila novih 1000 dreves
-
DOGODKI1 mesec nazaj
V Novi Gorici in Gorici se začenja 25. festival Pixxelpoint
-
OBLIKOVANJE4 tedni nazaj
Marjanu Žitniku nagrada za “neprecenljive posege” v industrijskem oblikovanju