Connect with us

GOSPODARSTVO

Kakšne so zakonske omejitve glede temperature na delovnem mestu?

Objavljeno

dne

Predvsem v vročih poletnih mesecih se pogosto pojavlja vprašanje, ali obstajajo omejitve, glede temperature na delovnem mestu.

Temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom mora ustrezati fiziološkim potrebam delavcev, glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Izjema so hladilnice, kjer se upošteva kriterije za delo v mrazu.

Za izpolnjevanje teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.

Prav tako mora delodajalec zagotoviti:

  • da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih,
  • da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav,
  • da okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, zavaruje pred tem učinkom.

Kakšna je MAKSIMALNA temperatura v delovnem prostoru?

Temperatura zraka v delovnem prostoru ne sme presegati +28 °C.

Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.

Tudi v primeru, da gre le za začasno preseganje teh vrednosti (denimo v vročih poletnih mesecih), mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje, ter v zvezi s tem sprejemati določene ukrepe, kot so:

  • prerazporeditev delovnega časa,
  • krajši delovni čas,
  • pogostejši in daljši odmori med delovnim časom,
  • ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov,
  • zmanjšanje intenzivnosti dela,
  • prekinitev delovnega procesa,…

Če se delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu.

Temperatura zraka v delovnem prostoru ne sme presegati +28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme presegati:

  • 80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C,
  • 73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C,
  • 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C,
  • 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C,
  • 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.

Temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti višja od 29 °C. Temperatura tal delovnih prostorov, v katerih se delavci zadržujejo več kot 2 uri dnevno, ne sme biti višja od 27 °C.

Za gradbišča Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti določa normalno delo do +45 °C.

Kakšna je MINIMALNA temperatura v delovnem prostoru?

Najnižje dopustne temperature, katere bi moral zagotavljati delodajalec v delovnem prostorih, pravilnik ne določa. Določa pa, da se pri zagotavljanju ustrezne temperature zraka v delovnih prostorih upoštevajo standardi za toplotno udobje.

Po teh standardih, bi tako bila najnižja sprejemljiva temperatura za delo v pisarni 20 °C, priporočljiva pa 22 °C.

Predpisana temperatura zraka v pomožnih prostorih v času kurilne sezone:

  • Garderoba – 21 °C
  • Kopalnica – 24 °C
  • Umivalnica – 21 °C
  • Stranišče – 18 °C
  • Soba za počitek – 21 °C
  • Soba za dežurstvo – 21 °C
  • Prostor za prvo pomoč – 21 °C
  • Prostor za noseče in doječe matere – 24 °C
  • Prostor za občasno ogrevanje delavcev – 21 °C
  • Prostor za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme – 21 °C
Po standardih je najnižja sprejemljiva temperatura za delo v pisarni 20 °C, priporočljiva pa je celo 22 °C.

Temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C.

Če delavec opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. To ne velja za delovna mesta na začasnih in premičnih gradbiščih (to natančneje ureja Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih).

Delodajalec na gradbišču mora zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti dodatno opredeljuje da se delo normalno izvaja do temperature 8 stopinj C, pri nižjih temperaturah se izvajajo dela samo s pogojem, da so delavci opremljeni z ustreznimi osebnimi varovalnimi sredstvi. Za delo pri nižjih temperaturah je treba poskrbeti tudi za tople napitke.

Delodajalec na gradbišču mora zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C.

Kaj delavec lahko stori, če je temperatura v delovnem prostoru neustrezna?

Vsekakor je prvi priporočljiv korak, da se delavec obrne na svojega delodajalca, ter ga opozori.

Delavec ima pravico odkloniti delo, ko mu grozi neposredna nevarnost zaživljenje in zdravje, ker niso bili s strani delodajalca i zvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

Ta določba se in odklonitev dela se presoja ob vsakem posameznem primeru ločeno. Mnenje inšpektorata pa je, da denimo občasno preseganje denimo temperature 28 °C v prostoru (razen denimo za srčne bolnike), ne predstavlja grožnje za delavca.

Če delodajalec ne želi zagotoviti ustreznih pogojev, pa lahko delavec poda prijavo na pristojni inšpektorat za delo.

e-obrazec e-obrazec: Prijava delodajalca delovni inšpekciji (Inšpektoratu RS za delo) s strani delavca

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Novo državno podjetje Slovenske vode bo prevzelo upravljanje vodotokov

Objavljeno

dne

Avtor

Urejanje slovenskih vodotokov bo po novem potekalo pod okriljem državnega podjetja Slovenske vode, ki bo organizirano po vzoru družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG). Ta približno petino vseh del opravi v lastni režiji, preostala pa izvaja prek zunanjih strokovnih podizvajalcev. Podjetjem, ki trenutno upravljajo vodotoke, se koncesije iztečejo prihodnje leto, zato bo novi model pomenil pomembno spremembo v sistemu upravljanja voda.

Sistem upravljanja voda pred prenovo

Po uničujočih poplavah pred dvema letoma so se okrepile pobude za sistemske spremembe na področju upravljanja voda. Ena od njih, ki je izšla tudi iz vrst koalicijske Levice, je bila ideja o ustanovitvi novega podjetja, poimenovanega »novi Puh«, namenjenega učinkovitejšemu urejanju vodotokov in hudourniških območij. Kljub prizadevanjem posameznih deležnikov se številna hudourniška območja še vedno urejajo neučinkovito, pogosto zgolj reaktivno in brez dolgoročnega načrta.

Vlada je zato pred kratkim sprejela pobudo za spremembo načina delovanja gospodarskih javnih služb na področju voda in vodne infrastrukture. Ugotovila je, da obstoječa institucionalna ureditev ni več primerna za izvajanje zahtevnih nalog, povezanih s popoplavno sanacijo, investicijami ter rednim vzdrževanjem vodne infrastrukture.

Ustanovitev novega podjetja Slovenske vode

Nalogo priprave institucionalnega preoblikovanja sistema urejanja voda je vlada zaupala Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki nadzoruje upravljanje voda po vsej državi. Ministrstvo mora Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) posredovati pobudo za dopolnitev letnega načrta upravljanja naložb za leto 2025, tako da bo SDH pripravil tako imenovano izkaznico podjetja Slovenske vode, d. o. o. V njej bodo določene pripravljalne aktivnosti za ustanovitev novega državnega podjetja, ki bo prevzelo naloge dosedanjih koncesionarjev.

Po pojasnilih SDH je bil letni načrt upravljanja naložb že dopolnjen in posredovan vladi v potrditev. Novi model naj bi omogočil bolj usklajeno in pregledno izvajanje ukrepov, zmanjšanje razdrobljenosti odgovornosti ter učinkovitejšo porabo javnih sredstev.

Korak k stabilnejšemu in učinkovitejšemu upravljanju voda

Vlada ocenjuje, da predlagane spremembe pomenijo ključni korak k celovitemu, stabilnemu in učinkovitemu upravljanju vodnih virov. Obsežna sanacija po katastrofalnih poplavah avgusta 2023, hkratno izvajanje rednih nalog gospodarske javne službe, številne investicije in odpravljanje večdesetletnih zaostankov v sistemskem in operativnem delu so namreč razkrili pomanjkljivosti sedanjega sistema.

Zaradi močno povečanega obsega vlaganj v urejanje vodotokov je postalo jasno, da obstoječi model z razpršenimi koncesionarji ne zadošča več. Ustanovitev podjetja Slovenske vode tako pomeni prehod k enotnemu, strokovno podprtemu in dolgoročno vzdržnemu upravljanju vodne infrastrukture, kar bo ključno za varnejše in bolj odporne rešitve na tem področju.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Črpalna hidroelektrarna Kozjak: z dodatnimi študijami nad dvome krajanov

Objavljeno

dne

Avtor

Črpalna hidroelektrarna Kozjak, ki je že več let umeščena v državni prostorski načrt, je tudi na evropski ravni prepoznana kot strateški elektroenergetski projekt. Vlagatelj se sooča z izrazitim nasprotovanjem lokalnega prebivalstva, zato skuša odnose izboljšati z dodatnimi raziskavami, ki bi omogočile izvedbo projekta na okolju in prostoru bolj sprejemljiv način.

Marko Lotrič je na temo Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak že tretjič organiziral javni sestanek, tokrat v hramu kulture v Selnici ob Dravi. Kot je zapisal v vabilu, je bil namen srečanja odprta razprava in iskanje rešitev, sprejemljivih tudi za prizadete prebivalce. Predsednik Državnega sveta je prepričan, da je pri tej približno 600-milijonski naložbi ključno vzdrževati stalen dialog. Vzpostavitev učinkovite komunikacije pa je – glede na dosedanje izkušnje – vse prej kot enostavna naloga.

Tokrat so prvi k besedi pristopili predstavniki investitorja.
»Zopet poudarjam, za kako strateško pomemben projekt gre. Varna in stabilna oskrba z električno energijo je postala ključno vprašanje sodobne družbe,« je opozoril Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM). »Zavedamo se, da je projekt obsežen in zahteven, zato ga želimo razvijati skupaj z vami – z lokalno skupnostjo.«

Sredstva preusmerjena na spodnjo Sav

Naložbenik si prizadeva razbliniti nakopičene bojazni in zmanjšati okoljske vplive. Varnost akumulacijskega jezera bodo preverili z dodatno, neodvisno študijo. Podjetje Irga že od lanskega leta izvaja geomehanske raziskave in hidrološki monitoring. Opravljenih je bilo 28 vrtin in 12 razkopov terena, analizirana je geološka sestava in podzemna voda na predvidenem območju jezera.
»Nekatera vodna zajetja bodo zagotovo prizadeta, zato moramo zanje zagotoviti nadomestne vire,« je pojasnil Sandi Ritlop, vodja projekta ČHE Kozjak.

Približno 700 metrov dolgo in 200 metrov široko naj bi bilo akumulacijsko jezero Črpalne hidroelektrarne Kozjak. V njem naj bi se shranilo do tri milijone kubičnih metrov vode. Foto: DEM

Žičnica namesto tovornjakov

Predstavnica družbe HSE Invest, Janja Skernišak, je predstavila projektno nalogo, v kateri so preučili možnost izgradnje 2,5 kilometra dolge žičnice, namenjene transportu gradbenega materiala na hrib in z njega. Elektroinštitut Milana Vidmarja je medtem prejel naročilo za izvedbo stroškovne študije, ki bo preverila, ali je mogoče daljnovod na območju Kamnice (in nekaterih drugih odsekih) položiti pod zemljo.

Zamisel o kablovodu so podprli tudi v Zavodu za gozdove, kjer poudarjajo, da bi bila na 21-kilometrski trasi zaradi tega potrebna bistveno manjša sečnja dreves, vpliv na okolje pa bi bil občutno manjši. Kot dodaja Igor Kopše, so v zavodu naklonjeni tudi ideji o žičnici.

Po ocenah S. Ritlopa terminski načrt projekta ni ogrožen. Ekipa še vedno sledi časovnici, ki predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja do konca leta 2026. Gradnja bi se začela leto pozneje in trajala približno štiri leta.
»Gre za kompleksen interdisciplinarni projekt, ki je bil uvrščen tudi v desetletni načrt razvoja čezmejnega elektroenergetskega omrežja Evropske unije. S tem je pridobil status ‘strateškega projekta skupnega interesa’, kar odpira možnost pridobivanja evropskih sredstev in poenostavlja postopke v fazi pridobivanja dovoljenj,« je dodal.

Pravno in strokovno usklajevanje

»Na občini smo vzpostavili delovno skupino, v kateri sodelujejo svetniki, strokovnjaki in predstavniki civilnih iniciativ,« je pojasnila Vlasta Krmelj, županja Selnice ob Dravi. »Skupina bo pomagala občinskemu vodstvu, da bodo odločitve strokovno utemeljene in razumljive.«

Spomnila je, da so maja v Selnici potekali občni zbori, na katerih so občani izrazili nasprotovanje projektu ČHE Kozjak. Županja meni, da je bil tedaj glavni problem pomanjkanje informacij, kar je vzbudilo bojazni in odpor. »Danes imamo več podatkov in vidimo, da razmišljajo tudi o tem, kako bi negativne vplive čim bolj zmanjšali. Še vedno pa ostajamo odprti za dialog.«

Pravno podporo ponuja nekdanja ministrica

V Selnici ob Dravi pričakujejo, da bodo občani in lokalna skupnost upravičeni do ustrezne odškodnine. Od HSE in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pričakujejo predstavitev alternativnih scenarijev – denimo z manjšim vodnim zajetjem ali z baterijskimi hranilniki, je pojasnil Tadej Gosak iz delovne skupine. V DEM pa vztrajajo, da ne obstaja alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema.

Predstavnik civilne iniciative Beno Masten je opozoril, da še vedno čakajo odgovore na več javno zastavljenih vprašanj – med drugim, zakaj DEM zanika obstoj devetih alternativnih lokacij elektrarne v Dravski dolini, čeprav je to navedeno na njihovi spletni strani.

Njihova pravna svetovalka, nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, zahteva ponovitev postopka priprave državnega prostorskega načrta. Če do tega ne bo prišlo, bo civilna iniciativa vložila zahtevo za ustavnopravno presojo.

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Stroški gradnje v Sloveniji še naprej rastejo

Objavljeno

dne

Gradbene storitve so bile v drugem četrtletju letos v povprečju dražje za 1,4 odstotka kot v prvem, medletno pa je rast dosegla 3,7 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada. Trend zviševanja cen se tako nadaljuje – po 4,5-odstotni rasti v lanskem letu je bila medletna rast v prvem polletju letos 3,2-odstotna.

Gradnja stavb z najizrazitejšim četrtletnim skokom

V primerjavi s prvim četrtletjem so se cene najbolj zvišale pri gradnji stavb, in sicer za 2,3 odstotka. Pri gradnji inženirskih objektov so zabeležile 0,5-odstotno rast. Medtem ko so pri gradnji cest in železnic cene ostale skoraj nespremenjene, so se pri gradnji drugih inženirskih objektov zvišale za 2 odstotka.

Specializirana dela: zaključna gradbena dela v ospredju

Specializirana gradbena dela so se v drugem četrtletju podražila za 1,2 odstotka. Najopaznejšo rast so dosegla zaključna gradbena dela, in sicer za 2,5 odstotka. Rahlo znižanje cen so beležila zgolj dela iz skupine krovstvo in druga specializirana gradbena dela, kjer so se stroški znižali za 0,1 odstotka.

Medletni premiki: največji porast pri pripravljalnih delih

V primerjavi z enakim obdobjem lani so se storitve najbolj podražile pri specializiranih gradbenih delih (za 4,6 odstotka), najmanj pa pri gradnji inženirskih objektov (za 1,7 odstotka).

Znotraj te skupine so cene gradnje drugih inženirskih objektov narasle za 5,3 odstotka, gradnje oskrbne infrastrukture za 3,2 odstotka, medtem ko je bila rast pri gradnji cest in železnic skromnejša, 0,8-odstotna.

Storitve, povezane z gradnjo stavb, so se medletno v drugem četrtletju zvišale za 3,6 odstotka. Najbolj izrazito rast so beležila pripravljalna dela na gradbišču, kjer so se cene dvignile za 7,7 odstotka. Najbolj stabilne so ostale cene v skupini krovstvo in druga specializirana gradbena dela, kjer je rast znašala 0,9 odstotka.

Polletni pregled: enakomerna rast v vseh skupinah

V prvem polletju so se cene storitev pri gradnji stavb zvišale za 2,6 odstotka, pri gradnji inženirskih objektov za 1,3 odstotka – največ, za 5,3 odstotka, pri gradnji drugih inženirskih objektov. Pri specializiranih gradbenih delih pa je bila rast 4,2-odstotna.

Tudi v tem pregledu so bila v ospredju pripravljalna dela na gradbišču, ki so se podražila za 7,3 odstotka.

Nadaljuj z branjem
GRADNJA4 dnevi nazaj

Dostopna najemna stanovanja: DSU začenja projekt v Novi Gorici

V Sloveniji se napoveduje nov val gradnje dostopnih najemnih stanovanj. Državna družba DSU je objavila javno naročilo za projektiranje in...

Slovenija6 dni nazaj

Podjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”

V Ljubljani je pred dnevi potekala že 14. slavnostna podelitev nagrad Izbran produkt leta 2026, na kateri so bili razglašeni...

Arhitektura6 dni nazaj

Znana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju

Na javnem arhitekturnem natečaju Mestne občine Kranj je bila izbrana strokovno najprimernejša rešitev za novo “Ledno dvorano Kranj”. Med 24...

Arhitektura1 teden nazaj

Stolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane

V ljubljanski Šiški je predvidena gradnja nove poslovne stolpnice Stolp Severnica, za katero so investitorji že pridobili integralno gradbeno dovoljenje....

HIŠE1 teden nazaj

LUMAR ZERO EMISSION TOUR 2026

Dnevi odprtih vrat: Tri dni. Tri hiše. Ena vizija bivanja prihodnosti. Med 12. in 14. marcem 2026 bo Lumar, največji...

TRAJNOSTNA GRADNJA2 tedna nazaj

CBD izvedel leseno konstrukcijo novega Centra SDVG

Novi Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov (Center SDVG), ki nastaja v kompleksu Gozdarski inštitut Slovenije (GIS), bo po...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

Požarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA

Oddelek za požarnovarno trajnostno grajeno okolje v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je bil decembra 2025 potrjen kot...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

Geberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca

AquaClean Alba predstavlja premišljen odgovor na sodobne zahteve po higieni, udobju in oblikovni zadržanosti v kopalniških prostorih. Kot vstopni model...

Arhitektura2 tedna nazaj

Arhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem

Novi zapor v Dobrunjah je zasnovan kot prostorski sistem, ki presega klasično razumevanje zaporniške arhitekture. Arhitekti so zapor obravnavali kot...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Negotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru

Kaj bo z znamenito rimsko nekropolo v Šempeter v Savinjski dolini? Občina Žalec je napovedala, da bo zanjo skrbela le...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.