Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.

Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.

Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.

Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.

Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.

Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.

Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.

Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.

Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

Na javnem arhitekturnem natečaju Mestne občine Kranj je bila izbrana strokovno najprimernejša rešitev za novo “Ledno dvorano Kranj”. Med 24 prispelimi natečajnimi elaborati je prvo nagrado prejela ekipa arhitektov Gašper Fabijan, Matija Miler in biro RAUM arhitektura.

Nagrajena zasnova dvorano oblikuje kot jasno artikuliran volumen, ki konceptualno izhaja iz motivike zlaganja in razpiranja ledenih kvadrov na betonski podstavek. Takšna kompozicija ustvarja dinamično arhitekturno podobo objekta ter hkrati poudarja njegovo programsko in javno funkcijo.

Osrednji javni prostori so organizirani okoli prostorne vhodne avle z blagajno za izposojo drsalk, ki se vizualno in funkcionalno povezuje s stopniščem za gledalce ter odpira poglede proti ledeni ploskvi in širši okolici. Pomemben poudarek predstavlja tudi dvoetažni prostor gostinskega lokala, ki dodatno aktivira notranji javni program dvorane.

Nova ledna dvorana je načrtovana na območju Zlatega polja, v neposredni bližini Šolskega centra Kranj ter predvidene regijske bolnišnice in doma starejših občanov, s čimer bo pomembno dopolnila športno in javno infrastrukturo mesta.