Arhitektura
Nova Marvelova serija z “izposojenim” arhitekturnim kompleksom Marka Mušiča?
V uradnem napovedniku za novo Marvelovo serijo o junakinji She-Hulk lahko za hip uzrete arhitekturo, ki neverjetno spominja na delo slovenskega arhitekta. Mark Mušič je ob tem “po eni strani vesel, po drugi pa žalosten in zgrožen”.
Stavba, ki se pojavlja v novi Marvelovi seriji She-Hulk: Attorney at Law, je na las podobna spominskemu kompleksu Kolašin v Črni gori, ki ga je oblikoval Marko Mušič. Mušič ima glede tega mešane občutke; med drugim je “žalosten in zgrožen, da velike države z argumentoma moči in velikosti v njihovem samopotrjevanju brezbrižno prezirajo etične, moralne in kulturne vrednote manjših in malih narodov”.
Pol stoletja pred svojim časom
“Po eni strani pa sem vesel, celo ponosen, da sem takrat, na pragu tridesetih let (natečaj leta 1970, odprtje leta 1975) ustvaril arhitekturo, ki je dovolj izvirna, samosvoja, prepoznavna in avantgardna pa tudi v širnem svetu tolikokrat objavljena in razstavljena, da so jo sedaj, petdeset let pozneje, uporabili ameriški filmarji,” je v sporočilu zapisal arhitekt Mušič.
Obenem je poudaril, da ga o tej uporabi njegove arhitekture “ni namreč nihče obvestil, kaj šele prosil za soglasje in dovoljenje”.
Mušiča so na to, da se arhitektura, ki je izjemno podobna spominskemu kompleksu Kolašin, pojavlja v novi seriji ameriške produkcijske hiše Marvel, opomnili kolegi.
Kot pišejo pri časniku Delo, je Mušiča na podobnost opozorila arhitektka iz Beograda, ki dela v njihovem biroju. “Beograjska arhitekturna sredina veliko pozornost namenja zaščiti modernistične arhitekture in jo to tudi mnogo bolj razburja. Naslovil bom pismo na črnogorsko kulturno ministrico Mašo Vlaović, številni so prepričani, da bi pri tem morala posredovati država. Pisal sem tudi tajniku razreda za umetnost SAZU,” je za časopis povedal akademik in lanski Prešernov nagrajenec.
Tajnik Jožef Muhovič je dejal, da bodo primer obravnavali na prvi ali drugi seji razreda jeseni in zelo verjetno pripravili izjavo za javnost. Primer vidi predvsem kot izhodišče za ureditev zaščite avtorskih pravic na področju umetnosti pri nas, ki ima številne primanjkljaje, piše Delo.
Pravniki: Gre za kompleksen primer
Kot je za časopis povedala odvetnica Nataša Pirc Musar, ki se ne spominja podobnega primera iz slovenske sodne prakse, “gre za zelo zapleten mednarodni pravni problem – delo slovenskega arhitekta v Črni gori, kršilec pa je ameriški”.
Najprej bi bilo treba po njenem mnenju dokazati, da je res kopija avtorskega dela in v kolikšni meri. “Ker gre za nepogodbeno odškodninsko tožbo, domnevno oškodovan je bil državljan Slovenije, kršitev avtorskega prava pa naj bi nastala v ZDA, bi bilo pristojno sodišče v Sloveniji, presoja pa bi potekala po ameriškem pravu. Olajševalno je, da bi oškodovanec lahko imel slovenske odvetnike,” je pojasnila.
Eva Gostiša in Eva Milošič iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa sta dodali, da bi imel tako Mušič, ki uživa varstvo po slovenskem zakonu o avtorski in sorodnih pravicah, med drugim lahko prepovedni in odstranitveni zahtevek, pa tudi zahtevek za plačilo odškodnine. Gre za izkoriščanje avtorskega dela z namenom doseganja gospodarske koristi, kar predstavlja kršitev.
“V vsakem primeru bi slovenska sodišča morala uporabiti kolizijsko pravilo, to je pravilo o določitvi uporabnega prava v skladu z bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del, katere podpisnice so tudi ZDA in Slovenija, ter pravo določene zvezne države Amerike, da bi ugotovila, ali je nastala kršitev,” sta za Delo strnili pravno vprašanje.
Nova Marvelova serija Jessice Gao She-Hulk: Attorney at Law na pretočni servis Disney+ prihaja 17. avgusta. Je osma televizijska serija iz Marvelovih studiev, ki so od leta 2009 v lasti Disneyja. Zgodba sledi odvetnici Jennifer Walters, specializirani za primere nadljudi, ki tudi sama lahko postane zelena superjunakinja z nadčloveško močjo.
Čeprav bo premiera šele čez en mesec, se je stavba po očitnih Mušičevih zgledih pojavila v kratkem videonapovedniku že sredi maja. Ogledate si ga lahko spodaj, kamen stopike oz. delo Mušiča pa je vidno pri 0:24.
Arhitektura
Zbornica za arhitekturo in prostor izbrala dobitnike letošnjih priznanj
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) je razkrila, kdo so letošnji nagrajenci stanovskih priznanj za največje dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Priznanja bodo podelili v petek, 4. oktobra 2024, na Dan arhitektov, ki bo letos potekal v Novem mestu..
Podelili bodo dve priznanji platinasti svinčnik, šest priznanj zlati svinčnik, razglasili častnega člana in podelili patinasti svinčnik. Najvišje priznanje ZAPS – platinasti svinčnik za opus in vrhunske dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja bosta prejela arhitektka Metka Sitar in krajinski arhitekt Nikolaj Andrej Stare.
»Družbeni pomen poti arhitektke dr. Metke Sitar izjemno velik, saj kaže na moč izobraževanja, strokovnosti, vodstva in predanosti stroki ter na vpliv arhitekture na družbo, kulturo in izobraževanje. Takšen zgled je lahko navdih in spodbuda za druge strokovnjake ter prispeva k razvoju arhitekturne stroke in naše družbe kot celote. Delala je na različnih področjih arhitekturne stroke ter je svoje dragocene izkušnje iz prakse prenesla v akademsko okolje. S svojimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem v tujini je lahko študentom podajala vpogled v dejansko delo arhitekta, kompleksnost projektov in praktične veščine, potrebne za delo v arhitekturni praksi,« je v obrazložitvi zapisala strokovna komisija.
Za dolgoletno delo na področju krajinske arhitekture in urbanističnega načrtovanja bodo platinasti svinčnik podelili Niku Staretu. »Ob koncu sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v severovzhodni Sloveniji oral ledino z vključevanjem metod krajinskega planiranja v prostorske in urbanistične akte, zlasti v sklopu urbanističnega programa Maribora in krajinskih zasnov za Slovenske gorice, Dravsko polje ter Mariborsko in Ribniško Pohorje,« je zapisala strokovna komisija.
Šest priznanj zlati svinčnik 2024
Podelili bodo šest priznanj zlati svinčnik za odlično izvedbo na področju arhitekture in krajinske arhitekture. Priznanja zlati svinčnik bodo prejeli projekti: Hiša v hiši, avtorji Arhitektura Krušec (Tomaž Krušec in Lena Krušec); Hiša T, avtorji Raketa (Katjuša Kranjc, Rok Kuhar); Stanovanje na Štefanovi, avtorji a2o2 arhitekti (Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Uršula Novak); Blok Vevče, avtorji Tria studio (Jernej Hočevar, Martin Lovrečić, Matevž Vrhovnik, Monika Homar, Mojca Valant, Urša Ješe, Jure Hafnar, Urh Wiegele Klemen Kropar); Center Rog, avtorji BAX Studio, Mendoza Partida Architecture Studio (Boris Bežan, Mara Partida, Héctor Mendoza, Jaka Bežan); Revitalizacija Vrazovega trga in pripadajočih ulic s steklarskim dvoriščem na Ptuju, avtorji Elementarna, Kolektiv Tektonika (Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Samo Kralj, Darja Matjašec, Pia Kante, Katja Mali).
Za nagrado zlati svinčnik je letos kandidiralo 51 predlogov, med njimi 11 individualnih hiš, trije večstanovanjski objekti, dve poslovni stavbi, 14 javnih zgradb, 7 projektov za interier, devet ureditev javnega odprtega prostora ter tri krajinske ureditve parkov, trgov ali drugih javnih prostorov.
Patinasti svinčnik in častni član
Letos bodo četrtič podelili priznanje ZAPS – patinasti svinčnik, priznanje za odlično realizacijo starejšega datuma, katere kakovostno načrtovanje in izvedba sta se potrdila z leti obstoja in uporabe. Prejeli ga bodo avtorji vzpenjače na Ljubljanski grad (Miha Kerin, Majda Kregar, Edo Ravnikar). Temeljno vodilo argumentacije pri odločanju o omenjeni nagradi je bilo, kot je zapisala strokovna komisija, povezano s prepričanjem, da se kakovostna arhitektura v času vse bolj spaja s prostorom in postaja del večje celote – tako kot se ljubljanska tirna vzpenjača navezuje na širši organizem mestnega jedra.
»Vzpenjača na ljubljanski grad je funkcionalno, pomensko, fizično in oblikovno vraščena v grad, njegovo uporabo in identiteto. Odlike umeščenosti in oblikovanja tega infrastrukturnega objekta ter njegove sodobne in nevsiljive zasnove postajajo s časom vse bolj očitne, njegova aktualnost pa prihaja še bolj do veljave zaradi okoljskih izzivov in naraščajočega turističnega pritiska na mesto.«
Častni član je postal arhitekt Matevž Čelik Vidmar, in sicer zaradi »prispevka k razvoju arhitekturne stroke, vizionarstvo, ohranjanje in razvijanje arhitekturne dediščine ter inovativne pristope k razmišljanju o strategijah prostorskega razvoja«.
Podelitev priznanj bo 4. oktobra v Novem mestu ob dnevu arhitekture, v okviru katerega bodo odprli tudi razstavo Slovenska arhitektura in prostor 2024 z najnovejšo produkcijo članov ZAPS ter izvedli simpozij, na katerem bodo iskali “zavezništva” med strokami za kakovostno urejanje prostora. Celoten dogodek bodo pred tem 1. oktobra predstavili na novinarski konferenci v Ljubljani, so še sporočili iz ZASP-ja.
Arhitektura
Poslovil se je arhitekt in priznani akademik prof. dr. Fedja Košir
Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in akademiku Stanku Kristlu, ki nas je zapustil v začetku letošnjega leta, se zdaj, le nekaj mesecev pozneje, pretreseni poslavljamo od njenega dolgoletnega svetovalca za arhitekturo in urbanizem, akademika Fedje Koširja.
Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije so Koširja označili za “lucidnega in pronicljivega kritika, raziskovalca, intelektualca, pisca, misleca: teoretika in praktika”.
Njegovi nazori in dejanja so bili “nemalokrat v nasprotju s prevladujočimi, a nikoli neverodostojni”, so še zapisali. Star je bil 84 let.
Po navedbah Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere izredni član je bil od lani, je Košir v 70. in 80. letih preteklega stoletja na slovenskih in jugoslovanskih javnih natečajih za urbanistične in arhitekturne predloge prejel več kot 60 nagrad in odkupov.
Med Koširjevimi najpomembnejšimi projekti so na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) navedli središče Beograda (1968), Zimsko kopališče v Ljubljani (1969), Park hotel Bled (1970), središče Nikšiča (1971), središče južnega Zagreba (1971), središče Kraljeva (1974), središče Bugojna (1978), Cerkev vseh svetih v Ljubljani iz 1981 (nedokončana izvedba) in Islamski verski center v Ljubljani (1982).
Leta 1978 je za več urbanističnih predlogov dobil nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1985 do leta 2013 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je predaval več predmetov, med drugim razvoj urbanizma in razvoj arhitekturne teorije. Dve mandatni dobi je bil dekan fakultete. V njegovem opusu velja omeniti tudi spomeniško realizacijo kenotafa za žrtve dachavskih procesov v Ljubljani (1989).
Za vlado je izdelal dve primerjalni presoji lokacij, primernih za protokolarno uporabo predsednika vlade in urada predsednika republike (2002 in 2005). Konkreten rezultat je odločitev za gradnjo sedanjega kongresnega središča na Brdu pri Kranju. Izdelal je tudi študijo prostorske umestitve premične kulturne dediščine v Idriji (2007).
Podpisal se je tudi pod vrsto strokovnih člankov, večino je izdala fakulteta za arhitekturo leta 2000. Objavil je tudi devet monografij. Za objave je prejel dve Plečnikovi medalji (1995 in 2010). Od leta 2007 je bil častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Arhitektura
Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje
Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo o kakovostnih ambientih, ki bi jih lahko imele naše krajine, kraji in stavbe.
Zato so se letos na seminarskih skupinah na fakulteti ukvarjali tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje.
Fakulteta za arhitekturo predstavlja sklepno razstavo seminarjev fakultete, ki jo je naslovila Polna hiša – odpirajo jo danes, na ogled pa bo do 21. junija. Razstava raziskuje prostor skozi prizmo akutnih vprašanj, kot so izjemni vremenski pojavi, prihodnji razvoj univerzitetnega mesta in vnovična uporaba kulturne dediščine. Obravnava jih v širšem kontekstu, preizkuša rešitve in predlaga alternative.
Po besedah dekana Mihaela Dešmana je sklepna razstava sežetek celoletnega dela seminarskih skupin. “Letos smo priča še globljemu povezovanju seminarjev, ki z različnih perspektiv obravnavajo isto perečo tematiko, s tem pa ilustrirajo kompleksnost delovanja poklica arhitekta in urbanista v prostoru”.
O trojici seminarjev pove, da se v teh sprašujejo, “kako s premišljenimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi razvijamo nove prostorske ureditve ter razvijamo principe in oblike trajnostnega bivanja s ciljem bolj smiselnih, varnih in skladnih posegov v slovensko podeželje kot doslej“.
Sedem seminarjev se je povezalo v še širši kontekst raziskovalnega projekta HEI-TRANSFORM, ki ga koordinira ljubljanska Fakulteta za arhitekturo. Temeljni raziskovalni projekt na področju vnovične uporabe nepremične kulturne dediščine združuje 14 institucij in najvidnejše strokovnjake. Študenti arhitekture in urbanizma na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo ter krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na razstavi predstavljajo štiri revitalizacijske laboratorije – naselbinsko dediščino Kostanjevice na Krki, opuščeno industrijsko dediščino v središču Hrastnika, grajski grič v Gornji Radgoni z njegovo arheološko dediščino ter grad Hrastovec. S sodelovanjem raziskovalcev in inovativnega participatornega pristopa k načrtovanju so oblikovali rešitve, ki bodo pripomogle k razvoju modela trajnostnega pristopanja k prilagojeni ponovni rabi opuščene dediščine.
Prostorska vizija razvoja Univerze v Ljubljani je povezala štiri seminarje Fakultete za arhitekturo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek za prostorsko sociologijo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ljubljansko Filozofsko fakulteto ter gostujoče institucije. Z odzivi opozarjajo na dejstvo, da mora univerza poleg reprezentančne in simbolne vloge ujeti tudi duha časa, ki zahteva programsko vedno bolj fleksibilne in nedoločene prostore, pa tudi univerzalno dostopnost, ogljično nevtralnost ter navsezadnje tudi kakovost njenega odprtega prostora in arhitekture, ki mora presegati zgolj funkcionalno in tehnično dovršenost.
-
AVTOMOBILNOST2 meseca nazaj
Nova Ford Kuga je že na slovenskih cestah
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine
-
Materiali2 meseca nazaj
Barve poenostavijo izbiro
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike
-
GRADNJA1 mesec nazaj
Lumar uspešno izvedel test požarne odpornosti
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
EKOLOGIJA2 meseca nazaj
V Italiji divja peklenska suša
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik