V družbi JUB so konec novembra v prostorih Tehnološko raziskovalnega centra v okviru JUB Akademije gostili upravnike večstanovanjskih stavb in jim s svojimi strokovnjaki podrobno predstavili fasadne sisteme JUBIZOL ter praktično prikazali pravilne načine lepljenja izolacijskih oblog in nanašanja osnovnega ometa.

Strokovnega srečanja se je udeležilo 32 slušateljev iz podjetij Staninvest in Habit, ki se prvenstveno posvečajo tehničnemu upravljanju stavb, kot so prenove in vzdrževanje fasad, zbiranje ponudb različnih izvajalcev za sanacijo z določenimi gradbenimi materiali in odpravljanje napak ali razpok na objektih. Ti so namreč pokazali velik interes za izvedbo tovrstnega izobraževanja, saj jim prinaša celosten vpogled v osnove vgrajevanja fasadnih sistemov ter značilnosti njihovih strukturnih in zaščitnih slojev. Načrtovalcem prenov večstanovanjskih objektov so v JUB-u predstavili tudi inovativne in tehnološko dovršene JUBIZOL omete, premaze in fasadne barve ter jih opozorili na kritična mesta na ovoju stavbe, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost. Predavanja so na izobraževanju prispevali dr. Iztok Kamenski, Simona Winkler in Aleš Kovač.

Poznavanje konstrukcijskih delov je pri sanaciji večstanovanjskih objektov ključnega pomena. Z njo so povezani kakovostna izvedba zidne podlage z izolacijsko oblogo, pravilno sidranje izolacije ter obdelava oken ter drugih stavbnih elementov. Ob nepravilni tehnični izvedbi lahko na stikih nastanejo toplotni mostovi, na zidnih ali fasadnih površinah pa se pojavita kondenz in celo plesen.

JUBIZOL fasadni sistem sodi med ETICS fasade

Pri izvedbi tankoslojnih kontaktnih fasad, ki so primerne za večstanovanjske objekte, morajo vgrajeni materiali zadoščati vsem zakonskim zahtevam in standardom, da bi stavbam nudili učinkovito toplotno in zvočno zaščito ter požarno odpornost. Proizvajalci ETICS fasadnih sistemov morajo za svoje gradbene proizvode pridobiti evropsko tehnično oceno ETA. Izolacijski materiali za ETICS fasade morajo skozi vrsto testiranj in so glede na izkazane lastnosti uvrščeni v posamezne razrede, saj se razlikujejo glede na namen uporabe, toplotno prevodnost, tlačno trdnost in celično strukturo.

JUB kot proizvajalec dosega vse predpisane standarde in kriterije za vgrajene JUBIZOL sisteme, kot navajajo tudi Evropski ocenjevalni dokumenti EAD. Ti se nanašajo na toplotno izolacijske obloge, lepila, omete, armature, sidrne vložke, fasadne profile, posebne elemente in druge sisteme, ki ga tvorijo. Dokument EAD upošteva le stabilne fasadne podlage, kot sta beton ali opeka, vse ostale podlage (opažni zidaki -ICF, porobeton, OSB ter cementno- ali leseno-vlaknene plošče) pa so predmet drugih sistemskih ocenjevanj. JUBIZOL sisteme v JUB-u izvajajo na različne izolacijske obloge (EPS, kamena mineralna volna ter druge izolacije naravnega izvora), karakteristike, ki jih morajo imeti izolacijske obloge, pa so opredeljene tudi v tehnični oceni ETA. V JUB-u testirajo tudi špaletne in dilatacijske profile, da bi lahko zagotovili želeno življenjsko dobo fasadnega sistema. V tehnični oceni ETA so zato navedeni tudi vsi profili, ki so primerni  in odobreni za uporabo, prav tako sidrni sistemi, ki morajo biti testirani s testom ‘Pull Through’. JUB je trenutno pri nas edini proizvajalec, ki vključuje v EAD-je tudi druge rešitve, namenjene povečani odpornosti fasadnih sistemov (zaščita proti toči, zaščita obremenjenih spodnjih delov fasad večstanovanjskih objektov s hidroizolacijskimi premazi za čim boljšo vodoodbojnost in ničelno absorbcijo vlage, zaščita fasad pri ekstremno nizkih temperaturah), prav tako v njih navaja tudi podatke o gradbenih in trgovskih materialih, kot so fasadne barve in profili ter karakteristike fasadnih oblog.

Sistemske zaščitne in funkcijske rešitve JUBIZOL fasadnih sistemov odlikujeta velika časovna obstojnost in dolga življenjska doba sistemov, za katere JUB zagotavlja do 25-letno garancijo. JUB je za dva fasadna JUBIZOL sistema pridobil tudi trajnostni certifikat – okoljsko deklaracijo proizvoda EPD, ki predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v celotnem življenjskem ciklu proizvoda.

Prikaz pravilnega lepljenja izolacijskih oblog EPS in kamene volne ter nanašanje ometa

Fasadni sistem JUBIZOL sestavljata strukturni in zaščitni sloj. Prvi mu daje ustrezno izolativnost in trdnost, drugi pa poleg zaščitne opravlja še dekorativno funkcijo. Demonstrator iz JUB Akademije je udeležencem v živo pokazal, kako je treba pravilno lepiti izolacijsko oblogo na zidno podlago, v nadaljevanju pa še pravilen nanos osnovnega ometa ter namestitev armaturne mrežice, ki se nanaša neposredno na izolacijske plošče brez vmesnega zračnega ali ločevalnega sloja.

Izbira ometov in fasadnih barv za zaključne sloje

Za vsak objekt je treba izbrati primeren dekorativni sloj glede na gradbeno osnovo, lokacijo objekta in na tip izolacije. Po besedah Simone Winkler sta pri izbiri fasadnih sistemov  pomembna kriterija vodovpojnost (navzemanje vode) in paroprepustnost (prepuščanje vodne pare). Vsi JUBIZOL sistemi imajo nizko vodovpojnost in so visoko ali srednje paroprepustni, so obstojni in ohranjajo svoje fizikalno-kemijske lastnosti v življenjski dobi. Zaradi časa sušenja je treba upoštevati še hidrofobnost materiala.

Aplikacija vseh JUBIZOL ometov na objekt je enostavna, končni videz pa dekorativen in zagotavlja obstojnost barv. Zaradi vsebnosti anorganskih ali organskih pigmentov različni ometi ne omogočajo enakega niansiranja. To je razvidno tudi z barvne karte, kjer je mogoče pri odtenkih različnih barvnih globin odčitati možnost uporabe anorganskih ali organskih pigmentov.

Med visoko paroprepustne omete se uvrščata JUBIZOL Silicone finish in JUBIZOL Silicate finish, siloksanizirani omet JUBIZOL Unixil finish je na meji med srednjo in visoko paroprepustnostjo, v srednji razred pa sodijo akrilni ometi, kot sta JUBIZOL Trend finish in JUBIZOL Acryl finish. Podobna situacija je tudi pri fasadnih barvah, kjer se paroprepustnost izboljšuje od akrilnega do silikatnega sistema: akrilni barvi Trendcolor in Acrylcolor sta srednje paroprepustni, Revitalcolor je na meji srednje in visoke paroprepustnosti, Siliconecolor in Silicatecolor pa sta visoko paroprepustni fasadni barvi.

Vgradnja fasadnega sistema in skladiščenje gradbenega materiala na gradbiščih

Vgradnjo fasadnega sistema je mogoče začeti šele potem, ko so  položene vse instalacije v podlagi in zatesnjeni vsi preboji, vsi stiki in reže v podlagi skrbno zaprti ter ustrezno zaščitene okenske police, površine iz lesa in aluminija ter drenažni pas okrog hiše, ter ko na podlagi ni vidnih sledov prodiranja vlage. Vsaka komponenta sistema mora biti na gradbišču ustrezno skladiščena in zaščitena pred vlago, mokroto, zmrzaljo in snegom, neposrednim sončnim sevanjem, mehanskimi poškodbami in umazanijo ter poškodbami zaradi skladiščenja na vlažni podlagi. Pravilno izdelan fasadni ovoj, na katerem je s pritrdili in pravim številom sider ustrezno izvedeno sidranje izolacijskih materialov, lahko kljubuje številnim škodljivim vremenskim vplivom, kot so vetrne obremenitve, neurja in vlaga, delovanju sonca, temperaturnih razlik, mikroorganizmov ter onesnaženju zraka. Izvajalci morajo pri izvedbi zaključnih slojev paziti na prava razmerja materialov pri mešanju z vodo ter biti pozorni na zunanjo temperaturo. Redno vzdrževanje fasad je za varnost in dolgotrajnost objekta nujno, saj lahko na fasadnih ovojih nastajajo poškodbe in razpoke zaradi raztezkov in drugih vplivov iz okolja, hkrati pa je treba upoštevati še staranje materiala, ki zmanjšuje vodoodbojnost in toplotno prevodnost fasade.

Pri sanaciji fasadnega ovoja je nujen projektni pristop

V sklepnem delu je gradbeni inženir Aleš Kovač upravnikom VSO predstavil še projektni pristop za sanacijo poškodovanih in degradiranih fasadnih ovojev, ki slabo opravljajo funkcijo zaščite objekta pred zunanjimi vplivi. Upravniki morajo tako pri ogledu objekta oceniti, v kakšnem stanju je stara fasadna obloga, zaključni sloj in detajli na fasadi ter preveriti pomanjkljivosti na stikih fasade z okni, vrati in balkoni.

Diagnosticiranje vključuje testno odpiranje fasade, preverjanje debeline in načina izvedbe obstoječe vrste izolacije, kontrolo debelin in kvalitete obstoječega armirnega sloja, način lepljenja na fasado in stanje zaključnega sloja. Prav tako se s testom Pull off analizira, kakšen sistem sidranja zahteva posamezna kontaktna fasada, ki mora tehnično zadoščati vsem zahtevam glede na vetrne obremenitve objekta v določenem okolju.