Gradbeništvo

JUB Akademija na izobraževanju o fasadah JUBIZOL gostila upravnike večstanovanjskih stavb

Objavljeno

10 mesecev nazaj

dne

14/12/2022

Avtor

Žane Kurent

V družbi JUB so konec novembra v prostorih Tehnološko raziskovalnega centra v okviru JUB Akademije gostili upravnike večstanovanjskih stavb in jim s svojimi strokovnjaki podrobno predstavili fasadne sisteme JUBIZOL ter praktično prikazali pravilne načine lepljenja izolacijskih oblog in nanašanja osnovnega ometa.

Strokovnega srečanja se je udeležilo 32 slušateljev iz podjetij Staninvest in Habit, ki se prvenstveno posvečajo tehničnemu upravljanju stavb, kot so prenove in vzdrževanje fasad, zbiranje ponudb različnih izvajalcev za sanacijo z določenimi gradbenimi materiali in odpravljanje napak ali razpok na objektih. Ti so namreč pokazali velik interes za izvedbo tovrstnega izobraževanja, saj jim prinaša celosten vpogled v osnove vgrajevanja fasadnih sistemov ter značilnosti njihovih strukturnih in zaščitnih slojev. Načrtovalcem prenov večstanovanjskih objektov so v JUB-u predstavili tudi inovativne in tehnološko dovršene JUBIZOL omete, premaze in fasadne barve ter jih opozorili na kritična mesta na ovoju stavbe, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost. Predavanja so na izobraževanju prispevali dr. Iztok Kamenski, Simona Winkler in Aleš Kovač.

Poznavanje konstrukcijskih delov je pri sanaciji večstanovanjskih objektov ključnega pomena. Z njo so povezani kakovostna izvedba zidne podlage z izolacijsko oblogo, pravilno sidranje izolacije ter obdelava oken ter drugih stavbnih elementov. Ob nepravilni tehnični izvedbi lahko na stikih nastanejo toplotni mostovi, na zidnih ali fasadnih površinah pa se pojavita kondenz in celo plesen.

Vodja JUB Akademije **dr. Iztok Kamenski** je na srečanju udeležencem uvodoma predstavil pomen testiranja in certificiranja fasadnih sistemov JUBIZOL, v nadaljevanju pa se je podrobneje posvetil izolacijskim oblogam in lastnostim različnih vrst dekorativnih ometov, ki ščitijo fasadno površino pred atmosferskimi obremenitvami. Foto: arhiv Jub

JUBIZOL fasadni sistem sodi med ETICS fasade

Pri izvedbi tankoslojnih kontaktnih fasad, ki so primerne za večstanovanjske objekte, morajo vgrajeni materiali zadoščati vsem zakonskim zahtevam in standardom, da bi stavbam nudili učinkovito toplotno in zvočno zaščito ter požarno odpornost. Proizvajalci ETICS fasadnih sistemov morajo za svoje gradbene proizvode pridobiti evropsko tehnično oceno ETA. Izolacijski materiali za ETICS fasade morajo skozi vrsto testiranj in so glede na izkazane lastnosti uvrščeni v posamezne razrede, saj se razlikujejo glede na namen uporabe, toplotno prevodnost, tlačno trdnost in celično strukturo.

JUB kot proizvajalec dosega vse predpisane standarde in kriterije za vgrajene JUBIZOL sisteme, kot navajajo tudi Evropski ocenjevalni dokumenti EAD. Ti se nanašajo na toplotno izolacijske obloge, lepila, omete, armature, sidrne vložke, fasadne profile, posebne elemente in druge sisteme, ki ga tvorijo. Dokument EAD upošteva le stabilne fasadne podlage, kot sta beton ali opeka, vse ostale podlage (opažni zidaki -ICF, porobeton, OSB ter cementno- ali leseno-vlaknene plošče) pa so predmet drugih sistemskih ocenjevanj. JUBIZOL sisteme v JUB-u izvajajo na različne izolacijske obloge (EPS, kamena mineralna volna ter druge izolacije naravnega izvora), karakteristike, ki jih morajo imeti izolacijske obloge, pa so opredeljene tudi v tehnični oceni ETA. V JUB-u testirajo tudi špaletne in dilatacijske profile, da bi lahko zagotovili želeno življenjsko dobo fasadnega sistema. V tehnični oceni ETA so zato navedeni tudi vsi profili, ki so primerni in odobreni za uporabo, prav tako sidrni sistemi, ki morajo biti testirani s testom ‘Pull Through’. JUB je trenutno pri nas edini proizvajalec, ki vključuje v EAD-je tudi druge rešitve, namenjene povečani odpornosti fasadnih sistemov (zaščita proti toči, zaščita obremenjenih spodnjih delov fasad večstanovanjskih objektov s hidroizolacijskimi premazi za čim boljšo vodoodbojnost in ničelno absorbcijo vlage, zaščita fasad pri ekstremno nizkih temperaturah), prav tako v njih navaja tudi podatke o gradbenih in trgovskih materialih, kot so fasadne barve in profili ter karakteristike fasadnih oblog.

Sistemske zaščitne in funkcijske rešitve JUBIZOL fasadnih sistemov odlikujeta velika časovna obstojnost in dolga življenjska doba sistemov, za katere JUB zagotavlja do 25-letno garancijo. JUB je za dva fasadna JUBIZOL sistema pridobil tudi trajnostni certifikat – okoljsko deklaracijo proizvoda EPD, ki predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v celotnem življenjskem ciklu proizvoda.

Prikaz pravilnega lepljenja izolacijskih oblog EPS in kamene volne ter nanašanje ometa

Fasadni sistem JUBIZOL sestavljata strukturni in zaščitni sloj. Prvi mu daje ustrezno izolativnost in trdnost, drugi pa poleg zaščitne opravlja še dekorativno funkcijo. Demonstrator iz JUB Akademije je udeležencem v živo pokazal, kako je treba pravilno lepiti izolacijsko oblogo na zidno podlago, v nadaljevanju pa še pravilen nanos osnovnega ometa ter namestitev armaturne mrežice, ki se nanaša neposredno na izolacijske plošče brez vmesnega zračnega ali ločevalnega sloja.

Izbira ometov in fasadnih barv za zaključne sloje

Za vsak objekt je treba izbrati primeren dekorativni sloj glede na gradbeno osnovo, lokacijo objekta in na tip izolacije. Po besedah Simone Winkler sta pri izbiri fasadnih sistemov pomembna kriterija vodovpojnost (navzemanje vode) in paroprepustnost (prepuščanje vodne pare). Vsi JUBIZOL sistemi imajo nizko vodovpojnost in so visoko ali srednje paroprepustni, so obstojni in ohranjajo svoje fizikalno-kemijske lastnosti v življenjski dobi. Zaradi časa sušenja je treba upoštevati še hidrofobnost materiala.

Aplikacija vseh JUBIZOL ometov na objekt je enostavna, končni videz pa dekorativen in zagotavlja obstojnost barv. Zaradi vsebnosti anorganskih ali organskih pigmentov različni ometi ne omogočajo enakega niansiranja. To je razvidno tudi z barvne karte, kjer je mogoče pri odtenkih različnih barvnih globin odčitati možnost uporabe anorganskih ali organskih pigmentov.

Med visoko paroprepustne omete se uvrščata JUBIZOL Silicone finish in JUBIZOL Silicate finish, siloksanizirani omet JUBIZOL Unixil finish je na meji med srednjo in visoko paroprepustnostjo, v srednji razred pa sodijo akrilni ometi, kot sta JUBIZOL Trend finish in JUBIZOL Acryl finish. Podobna situacija je tudi pri fasadnih barvah, kjer se paroprepustnost izboljšuje od akrilnega do silikatnega sistema: akrilni barvi Trendcolor in Acrylcolor sta srednje paroprepustni, Revitalcolor je na meji srednje in visoke paroprepustnosti, Siliconecolor in Silicatecolor pa sta visoko paroprepustni fasadni barvi.

Vgradnja fasadnega sistema in skladiščenje gradbenega materiala na gradbiščih

Vgradnjo fasadnega sistema je mogoče začeti šele potem, ko so položene vse instalacije v podlagi in zatesnjeni vsi preboji, vsi stiki in reže v podlagi skrbno zaprti ter ustrezno zaščitene okenske police, površine iz lesa in aluminija ter drenažni pas okrog hiše, ter ko na podlagi ni vidnih sledov prodiranja vlage. Vsaka komponenta sistema mora biti na gradbišču ustrezno skladiščena in zaščitena pred vlago, mokroto, zmrzaljo in snegom, neposrednim sončnim sevanjem, mehanskimi poškodbami in umazanijo ter poškodbami zaradi skladiščenja na vlažni podlagi. Pravilno izdelan fasadni ovoj, na katerem je s pritrdili in pravim številom sider ustrezno izvedeno sidranje izolacijskih materialov, lahko kljubuje številnim škodljivim vremenskim vplivom, kot so vetrne obremenitve, neurja in vlaga, delovanju sonca, temperaturnih razlik, mikroorganizmov ter onesnaženju zraka. Izvajalci morajo pri izvedbi zaključnih slojev paziti na prava razmerja materialov pri mešanju z vodo ter biti pozorni na zunanjo temperaturo. Redno vzdrževanje fasad je za varnost in dolgotrajnost objekta nujno, saj lahko na fasadnih ovojih nastajajo poškodbe in razpoke zaradi raztezkov in drugih vplivov iz okolja, hkrati pa je treba upoštevati še staranje materiala, ki zmanjšuje vodoodbojnost in toplotno prevodnost fasade.

Pri sanaciji fasadnega ovoja je nujen projektni pristop

V sklepnem delu je gradbeni inženir Aleš Kovač upravnikom VSO predstavil še projektni pristop za sanacijo poškodovanih in degradiranih fasadnih ovojev, ki slabo opravljajo funkcijo zaščite objekta pred zunanjimi vplivi. Upravniki morajo tako pri ogledu objekta oceniti, v kakšnem stanju je stara fasadna obloga, zaključni sloj in detajli na fasadi ter preveriti pomanjkljivosti na stikih fasade z okni, vrati in balkoni.

Diagnosticiranje vključuje testno odpiranje fasade, preverjanje debeline in načina izvedbe obstoječe vrste izolacije, kontrolo debelin in kvalitete obstoječega armirnega sloja, način lepljenja na fasado in stanje zaključnega sloja. Prav tako se s testom Pull off analizira, kakšen sistem sidranja zahteva posamezna kontaktna fasada, ki mora tehnično zadoščati vsem zahtevam glede na vetrne obremenitve objekta v določenem okolju.

Naslednja objava

400-letnica cerkve na Kostanjevici nad Novo Gorico v novem sijaju

Ne prezrite

Minister Klemen Boštjančič: jamstvena shema za mlade je neizvedljiva, pripravlja se nova

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Občina vam lahko prepove večbarvno fasado

Objavljeno

4 meseci nazaj

dne

19/06/2023

Avtor

Aljoša Selan

Izdana so priporočila za pripravo odloka o urejenosti naselij in krajine, ki vam lahko prepove večbarvne fasade, odloča, iz kakšnega materiala in kakšne oblike je lahko dvoriščna ograja in podobno. Služi kot pomoč občinam pri urejanju naselij in krajin.

Priporočila za pripravo odloka o urejenosti naselij in krajine, ki jih je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor je namenjen občinam, prostorskim načrtovalcem, urbanistom, arhitektom, krajinskim arhitektom ter drugim deležnikom s področja urejanja prostora, ki se ukvarjajo z vprašanji o urejenosti naselij in krajine.

”Ni vseeno, kako oblikujemo javne prostore, kakšen material uporabimo za urbano opremo, kako uredimo počivališče, kako urejamo zelene površine in obrezujemo drevesa, kam in kako postavljamo obvestilne in oglaševalne panoje, kakšne bodo barve fasad, ali na katero stran ulice bomo dopuščali postavitev hladilnih naprav,” v priporočilih zapiše Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor.

Občina vam lahko prepove kričeče barve fasade

Barva fasade je pomemben element, ki daje vsaki hiši svoj značaj. Lastniki objektov imajo različne okuse, nekateri prisegajo na klasične odtenke, medtem ko drugi radi izstopajo z divjimi barvami. A kakšne omejitve obstajajo pri izbiri barve fasade in kdo jih ureja?

Fasadna barva pomembno vpliva na končni videz hiše. Fasade stavb ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne.

Nadzor nad izgledom objektov izvaja vsaka občina posebej. Tako je v 92. členu Občinskega prostorskega načrta (OPN) občine Maribor na primer zapisano, da ”fasade stavb ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne. Prav tako ni dopustna kombinacija signalnih ali fluorescentnih barv med seboj”. Barva fasad stavb pa se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Poleg barv fasad pa vam lahko občine prepovedo namestitev neprimernih fasadnih elementov, kot so kiparska plastika, izveski in podobno, obdelavo okenskih okvirjev, zasteklitev balkonov.

Izvedli so celo barvno študijo fasad za vseh 28 naselij v občini, namen analize pa je bil prepoznati prevladujoč kolorit posameznega naselja in ugotoviti kje so večja odstopanja, ki negativno vplivajo na urejenost naselij in njihovo podobo.

Ne samo pri fasadah, previdno tudi pri gradnji ograj

Občina vam lahko narekuje tudi izgled vaše ograje. Iz priporočil lahko razberemo, da lahko določijo barvo, material, dimenzijo in umestitev v prostor v odnosu do javnega prostora. OPN občine Maribor narekuje, da so ograje lahko visoke do 2 m vključno z morebitnim podpornim ali opornim zidom, v križišču pa je potek in višino ograje potrebno prilagoditi trikotniku preglednosti. Pri postavljanju obulične ograje pa potrebujete soglasje upravljavca javne ceste.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Novi popravki gradbenega zakona

Objavljeno

5 mesecev nazaj

dne

09/05/2023

Avtor

Žane Kurent

Tokrat so se pristojni odločili, da gradbeni zakon ponovno spremenijo oziroma dopolnijo zaradi gradbenih inšpektorjev.

Gradbeni zakon (GZ-1), ki se uporablja od 1. junija 2022, je pred novimi popravki oziroma dopolnitvami, ki se nanašajo na gradbene inšpektorje. Teh naj bi bilo po ugotovitvah pristojnih na ministrstvu za naravne vire in prostor, v čigar pristojnosti je gradbena zakonodaja, zaradi velikega vzpona gradbene panoge, premalo. Zahtevana stopnja izobrazbe je previsoka Eden od razlogov za pomanjkanje inšpektorjev pa naj bi bila stroga zakonodaja, torej določilo v zdaj veljavnem gradbenem zakonu, kdo je lahko in kdo ne gradbeni inšpektor.

Ta namreč določa, da je za gradbenega inšpektorja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo pogoje za javne uslužbence, in s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in ima izobrazbo s področja arhitekture, gradbeništva in drugih podobnih tehničnih izobrazb ali s področja prava, pridobljeno po študijskih programih najmanj ravni druge stopnje izobrazbe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in delovne izkušnje s področja graditve objektov.

Cilj popravkov, ki jih zdaj predstavljajo pristojni v zakonu o dopolnitvah in spremembah gradbenega zakona, je rešitve kadrovske problematike gradbene inšpekcije tako, da se širi nabor oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja.

Zgolj 67 inšpektorjev je premalo

Po podatkih inšpektorata za naravne vire in prostor, kamor spadajo tudi gradbeni inšpektorji, je teh le 67. Čeprav so že z gradbenim zakonom iz leta 2018 načrtovali zaposlitev 25 novih, tega nikoli niso uresničili. Zahteva, da imajo gradbeni inšpektorji drugo stopnjo ustrezne izobrazbe, je v praksi težko izvedljiva, še ugotavljajo pristojni. Na pomanjkanje gradbenih inšpektorjev ob obravnavi pobud in tudi v svojih letnih poročilih redno opozarja tudi varuh človekovih pravic. Varuh navaja, da če je inšpektorjev premalo, se ne morejo učinkovito odzvati na prejete prijave, niti ukrepati na podlagi lastnih opažanj in zaznav. Posledično se kršitve ne odpravljajo, vprašljiva pa je tudi preventivna funkcija inšpekcijskih postopkov.

Zdaj nižja izobrazba in delovne izkušnje

Cilj popravkov, ki jih zdaj predstavljajo pristojni v zakonu o dopolnitvah in spremembah gradbenega zakona, je rešitve kadrovske problematike gradbene inšpekcije tako, da se širi nabor oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja. Glede na predlog, ki je zdaj v javni obravnavi, sprejet pa naj bi bil po hitrem postopku, bo po novem lahko gradbeni inšpektor tudi tisti, ki ima nižjo stopnjo izobrazbe, torej zaključeno prvo stopnjo s področja arhitekture, gradbeništva in drugih podobnih tehničnih izobrazb ali s področja prava. Dodatni pogoj pa bo pet let delovnih izkušenj s področja gradbeništva.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Lumar – prvi prejemnik okoljskega certifikata Znak kakovosti v graditeljstvu

Objavljeno

7 mesecev nazaj

dne

10/03/2023

Avtor

Danijel Kmetec

V družinskem podjetju Lumar, ki v letošnjem letu obeležuje 30 let delovanja, so prejeli okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG) v novo ustvarjeni kategoriji za razvojne dosežke zelenih tehnologij za nadaljnji razvoj konstrukcijskih sistemov kot enemu izmed ključnih kazalnikov pri razvoju tehnologij zelenega prehoda v prakso.

»V podjetju Lumar smo izjemno veseli in ponosni, da smo prejeli še tretji okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG), tokrat v novi kategoriji razvojni dosežki zelenih tehnologij. Še vedno smo namreč edini slovenski proizvajalec montažnih hiš s tem priznanjem. Okoljski certifikat potrjuje naša prizadevanja za implementacijo predvsem okoljskih kazalnikov, pri čemer je ključna LCA analiza vgrajenih materialov. Vse skupaj pa nadgrajujemo tudi s »paketnimi rešitvami«, ki celovito naslavljajo trajnostno bivanje. In skupaj pripomorejo k gradnji objektov, ki ob nižji rabi energije, nizkim stroškom skozi celoten življenjski cikel ponujajo visoko bivanjsko ugodje,« je ob prejetju okoljskega certifikata ZKG povedala Nataša Teraž Krois, vodja trajnosti in razvoja v podjetju Lumar. Znak kakovosti v graditeljstvu podeljuje Gradbeni inštitut ZRMK.

Nataša Teraž Krois pravi, da so izjemno veseli in ponosni, da so prejeli še tretji okoljski certifikat Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG), tokrat v novi kategoriji razvojni dosežki zelenih tehnologij.

»V podjetju Lumar poteka stalen razvoj v smeri inovativnih rešitev in izboljšav njihovih produktov, pa tudi ostalih procesov in poslovanja v smeri trajnostnih in zelenih usmeritev, pa tudi zadovoljstvo strank in kakovost bivanja. Okoljski certifikat ZKG za razvojni dosežek zelenih tehnologij za implementacijo konstrukcijskih sistemov kot enemu izmed ključnih kazalnikov pri razvoju tehnologij zelenega prehoda v prakso, predstavlja nadaljnji razvoj konstrukcijskih sistemov (zunanje in notranje stene, stropovi, streha) ob upoštevanju metrike trajnostne gradnje in z mislijo na kakovosti bivalnega ugodja in udobja. Razvojni dosežek je usmerjen predvsem k različnim analizam in izračunom vplivov na okolje in tudi finančne vidike v celotni življenjski dobi ob upoštevanju družbene sprejemljivosti. Pri tem je ključna LCA analiza vgrajenih materialov, kot tudi analiza življenjskega cikla konstrukcijskih sistemov. Kot ponudnik celovitih in trajnostno usmerjenih rešitev gradnje lesenih montažnih objektov, ob razvoju konstrukcijskih sistemov, razvijajo in implementirajo tudi ostale t.i. »paketne rešitve«, ki celovito naslavljajo trajnostno bivanje, sem sodijo: zelene strehe (možnost urbanega čebelarstva) sončna elektrarna, elektro polnilnica, prezračevalni sistem, sistem pametnega upravljanja hiše – optiMOON. Trajnostne vidike ne omejujejo zgolj na okolje, temveč jih preko ostalih kazalnikov trajnostnih poslovnih modelov implementirajo tudi v vrednostne verige in tudi do okolja vzdržnega vedenja na vseh nivojih v podjetju,« so v obrazložitvi med drugim zapisali v Gradbenem inštitutu ZRMK.