Slovenija
Minister Klemen Boštjančič: jamstvena shema za mlade je neizvedljiva, pripravlja se nova

Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade je po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča napisan tako slabo, da je neizvedljiv. “Do danes še niti en prebivalec Slovenije po tem zakonu ni dobil kredita,” je sporočil.
Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki ga je DZ sprejel letos spomladi pred aprilskimi volitvami, določa jamstva države mladim do 38 let in mladim družinam ob prvem reševanju stanovanjske problematike. Posojila s tem jamstvom od 5. novembra zagotavljajo banke, ki so se odzvale na julija objavljeno povabilo SID banke k oddaji ponudb za dodelitev jamstvene kvote.
Od skupaj 300 milijonov evrov predvidene letne vsote so razdelili 28 milijonov državne jamstvene kvote. “Izplen je nikakršen,” je v DZ-ju v odgovoru na poslansko vprašanje dejal minister za finance Klemen Boštjančič. Na podlagi zakona ni bilo podeljeno še niti eno posojilo, za 300-milijonsko letno kvoto pa so izkazale zanimanje le tri banke in ena hranilnica v skupni višini 28 milijonov evrov, je dodal.
O izvajanju zakona je finančnega ministra vprašal Andrej Hoivik (SDS). “Kakšno je stališče vašega ministrstva glede modela državnih pomoči pri nakupu lastnih stanovanj za mlade,” je zanimalo poslanca SDS-a, ki je vprašal še, ali vlada predvideva še kakšne spodbude za mlade pri prvem reševanju stanovanjske problematike.

Boštjančič: Zakon sprejet tik pred volitvami s političnim motivom
Boštjančič je odgovoril, da so banke poročale o večjem povpraševanju po teh posojilih pri potencialnih posojilojemalcih, a je bilo to po njegovem mnenju predvsem posledica medijskih objav o novem zakonu. “Splošna ugotovitev je, da je bil zakon o jamstveni shemi za mlade kljub številnim pripombam in opozorilom ministrstva za finance sprejet tik pred volitvami izključno s političnim motivom in zavajanjem volivcev,” je poudaril.
Da jamstvena shema ni zaživela, je po njegovem mnenju krivo predvsem dejstvo, da posojilojemalec, ki mu banka lahko odobri zaprošeni znesek posojila po redni ponudbi, pravzaprav ni upravičen do posojila z jamstvom. Drugi pomembni razlog je, da zakon zahteva 20 odstotkov lastne udeležbe, pri čemer taki posojilojemalci sploh nimajo dovolj lastnih sredstev, je dodal.
Zakon je po njegovih besedah tako slab, da ga niti ni smotrno popravljati. Skupaj z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so pripravili stanovanjsko shemo, o kateri je v DZ govoril že pred meseci in naj bi pospešila gradnjo stanovanj. Predstavili jo bodo v nekaj tednih.
EKOLOGIJA
Za pravilno odlaganje azbestnih plošč v Mariboru bo delno finančno pokrila tamkajšnja občina

Mestna občina Maribor bo objavila razpis za subvencioniranje stroškov odlaganja azbestnih plošč, s čimer želi spodbuditi občane k zamenjavi azbestnih kritin in pravilnemu odlaganju tega nevarnega odpadka.
Ideja je vzniknila med pripravami na letošnjo spomladansko čistilno akcijo. “Želja je, da ravnamo odgovorno s tem, da pristopimo nasproti občanom in zagotovimo subvencioniranje pri predaji teh odpadkov, ki na žalost dostikrat pristanejo v gozdovih oziroma na kakšnih drugih površinah, ki za to seveda niso primerne,” je povedal Andraž Mlaker iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor.
Na razpis, ki naj bi ga objavili takoj po potrditvi v mestnem svetu (predvidoma danes, 5. maja), se bodo lahko prijavili občani Mestne občine Maribor, ki so lastniki ali solastniki objekta v tej občini s kritino iz azbestcementa.

“Načrtovano je, da bomo v tem spomladanskem roku iz mestnega proračuna za ta namen zagotovili 20.000 evrov. Če se bo pokazalo, da bi bilo treba zagotoviti še več sredstev, bomo to storili v jesenskem času in ponovili razpis,” je pojasnil Mlaker.
Občina bi po predlogu pravilnika pokrila celoten strošek odlaganja azbestnih plošč, pri čemer je najvišji možni znesek subvencije za posameznika tisoč evrov.
Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. V okolju je še veliko različnih azbestnih materialov, predvsem gradbenih in izolacijskih, čeprav je od prepovedi proizvodnje in prodaje azbesta v Sloveniji minilo več kot 20 let.
EKOLOGIJA
Kaj se dogaja z vodo v ljubljanskem Maximarketu?

Priljubljena ljubljanska kavarna v središču Ljubljane je zaradi neustrezne vode še vedno zaprta. Zbolelo je skoraj 550 ljudi in po skoraj 14 dneh, odkar so ugotovili, da gre za oporečno vodo, vzrok še vedno ni znan.
Prazni stoli, pokrit sladoledni zamrzovalnik, sedežne blazine pospravljene. Ikonična ljubljanska slaščičarna Maxi je še vedno zaprta zaradi “nujnih vzdrževalnih del”. Poleg slaščičarne sta po tednu dni zaprta še dva druga objekta v sklopu Maximarketa, trgovina pa posluje omejeno. Epidemiološka služba NIJZ je do danes obravnavala 543 oseb, ki so imeli težave zaradi fekalnega onesnaženja interne vodovodne napeljave v objektu Maximarketa, med njimi tudi poslanci in zaposleni v Državnem zboru. Meščani se sprašujejo, kaj se toliko časa dogaja.

Vzorčenje vode na pipi v stavbi Maximarketa, ki ga je opravilo komunalno podjetje Voka Snaga, je prejšnji teden pokazalo, da je voda onesnažena z bakterijo E.coli, ki je zanesljiv indikator fekalnega onesnaženja. Inšpekcijski postopek pa še poteka, po zadnjih podatkih zavezanec – upravljalec je Mercator – še ni ugotovil vzrokov onesnaženja, med drugim odgovarjajo z Zdravstvenega inšpektorata.
Tudi iz Uprave za varno hrano – inšpektorji so večkrat preverili ukrepe za zaščito zdravja potrošnikov – velja, kot so pojasnili pred dnevi:“Pričetek običajnega poslovanja obrata je možen v primeru, ko izkažejo ustrezno pitno vodo,” in dodali, da te zagotovitve še nimajo.
GRADNJA
18 milijonov evrov za vrtec v Luciji, zaradi poplavnega območja bo dvignjen 1,2 metra

Piranski občinski svet je potrdil program za gradnjo novega vrtca v Luciji (eden največjih v Sloveniji), ki bo gostil skoraj 500 otrok. Zaradi neugodnih geoloških razmer ob obstoječem vrtcu La Coccinella bo stal 1,2 metra od tal. Območje namreč ogrožajo poplave.
Novi vrtec so na podlagi javnega razpisa projektirali v arhitekturni pisarni Jereb in Budja arhitekti. Kakšen bo? Kot ga je predstavil projektant Blaž Budja, bo skoraj 4000 kvadratnih metrov velik atrijski objekt poleg pritličnih prostorov ponujal še eno nadstropje, skupno pa naj bi vrtec ponujal 22 oddelkov. 16 teh bo namenjenih za slovenske otroke, drugi oddelki bodo italijanski. Skupaj naj bi ponujal prostor za 484 otrok in tako postal eden največjih vrtcev v Sloveniji.

“Šlo je za več izzivov v prostoru obstoječega vrtca,” je pojasnil Budja in sprva izpostavil energetsko infrastrukturo. Pojasnil je, da so morali na pobudo in zahtevo upravljavca elektroenergetskega omrežja predvideti novo trafopostajo in jo vzankati v obstoječi sistem. Preglavice jim je povzročala tudi geološka sestava terena, ki jo je Budja ocenil kot težko. Dodal je, da bo zaradi tega potrebno globoko temeljenje.
Območje je poplavno
Med projektiranjem se je s pomočjo novih ugotovitev glede poplav izkazalo tudi, da je območje poplavno, zaradi česar je Budja še poudaril, da so hidrološke študije prinesle zahteve po zadrževalniku meteorne kanalizacije. Ta je predviden v atriju objekta.

Novi objekt bo 1,2 metra dvignjen od tal in tako ne bo imel neposrednega stika z zunanjimi površinami, zato bodo stik zagotovili z lesenimi pasarelami. Vrtec sicer predvideva štiri vhode, glavni vhod bo skozi atrij potekal čez blago klančino, je še pojasnil projektant.
Župan Andrej Korenika je na seji občinskega sveta ocenil, da jih čaka še najmanj dve leti in pol trdega dela, preden bo novi vrtec sprejel prve otroke. Celotna investicija je ocenjena na slabih 17,8 milijona evrov. Občina bo zanj namenila 11,3 milijona evrov in se za ta namen tudi zadolžila, drugo bo primaknilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
-
Gradbeništvo2 meseca nazaj
Colliers: Stabilna rast slovenskega nepremičninskega trga navkljub globalnim izzivom
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Prefinjen paviljon, v katerem deluje mobilna pošta, sredi Trga sv. Petra v Vatikanu
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Arhitekt Mušič kritično o prenovi železniške postaje v Ljubljani: “Zlovešča napoved ukradenega kolodvora se ne sme uresničiti”
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
MATERIAL BAR na Milanskem tednu oblikovanja 2025
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Prenova železniške postaje Ljubljana: SAZU podpira Marka Mušiča
-
Arhitektura2 tedna nazaj
Predstvljne projekt, ki bo Slovenijo zastopal na beneškem arhitekturnem bienalu
-
Dizajn1 mesec nazaj
MODUL EDGE prejemnik nagrade Red Dot Design Award 2025
-
PRENOVE/OBNOVE1 mesec nazaj
Na mariborski Piramidi so zabrneli stroji, kako bo po prenovi izgledal grič?