Connect with us

Gradbeništvo

Uspešno izpeljano večje betoniranje prekladne konstrukcije viadukta Pesnica

Objavljeno

dne

Pred dnevi je bila v okviru gradnje viadukta Pesnica izvedena vgradnja betona za segment 4 prekladne konstrukcije v dolžini 112 metrov.

Pri vgradnji 1560 kubičnih metrov betona, ki je potekala neprekinjeno 14 ur, je sodelovalo 50 ljudi. Enaindvajset avtomešalcev (t.i.hrušk za beton) je opravilo 193 dostav betona, tri črpalke za beton pa so prečrpavale beton na višino 17 metrov. Omenjena vgradnja je bila ena izmed večjih, če ne največja v zgodovini Republike Slovenije.

Temeljenje z zaključni fazi

Trenutno je izvedba temeljenja v zaključni fazi in zgrajenih je 36 od skupno 62 stebrov. Po dokončanju konstrukcije celotnega viadukta, ki bo predvidoma zaključena v naslednjem letu, sledi namestitev tira, izvedba vozne mreže ter signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Po končani gradnji bo viadukt Pesnica najdaljši železniški viadukt v Sloveniji. Zaključek vseh del je predviden je v prvi polovici leta 2023.

Viadukt začeli graditi lani oktobra

Pričetek gradnje 896 metrov dolgega novega viadukta Pesnica je bil v mesecu oktobru preteklega leta. Viadukt bo prečkal Pesniško dolino na višini približno 15 metrov nad tlemi in bo speljan čez avtocesto A1 Šentilj–Maribor, regionalno cesto R2-449 Pesnica–Lenart, potoka Pesnica in Cirknica ter lokalno cesto. Potekal bo vzhodno od obstoječega železniškega viadukta, na južni strani bo navezan na novi predor Pekel, na severni strani pa na obstoječo železniško progo pred železniško postajo Pesnica. Viadukt bo postavljen na 62 armiranih betonskih stebrih. Stebri bodo okrogli s premerom 1,60 metra ter ovalni s premerom 1,60/2,40 metra. Zgornja konstrukcija viadukta bo iz armiranega prednapetega betona, s širino plošče 13,36 metra, ki omogoča namestitev dveh tirov. Za zmanjšanje emisij hrupa, bo na obeh straneh viadukta postavljena transparentna, 1,5 metra visoka protihrupna ograja, so sporočili iz Direkcije za infrastrukturo.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

GBC Slovenija – 6. konferenca trajnostne gradnje

Objavljeno

dne

30. september 2021,  konferenca v hibridni izvedbi (v živo in prek spleta)

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo 30. septembra organiziralo 6. konferenco trajnostne gradnje, ki se bo osredotočila na kakovost bivanja v stavbah. Epidemija s Covid-19 je namreč razkrila vrsto dejavnikov, ki so v spremenjenih razmerah postali pomembni za zagotavljanje kakovostnega bivalnega udobja.  

Kot navaja dr. Iztok Kamenski, predsednik UO združenja, bo poudarek letošnje konference na kakovosti notranjega zraka, na katerega vplivajo prezračevanje, vgrajeni gradbeni materiali in aktivni notranji nanosi v funkciji varovanja zdravja, ter na temperaturnem ugodju, ki ga je mogoče doseči z ustrezno izolacijo. Na konferenci se bodo posvetili še varnostnim vidikom, ki vključujejo primerno ureditev prostorov, osvetlitev, požarno varnost ter varovanje objektov pred vremenskimi ekstremi,  pa tudi vplivom zelenih rešitev na kakovost bivanja in estetsko urejenost okolice objektov.

Predavanja bodo prispevali strokovnjaki s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, Gradbene fakultete Univerze v Zagrebu, neodvisni energetski strokovnjak, strokovnjak s področja medicinskih znanosti ter predstavniki družb JUB, Knauf Insulation, Wienerberger in Wagner.

Konferenca bo letos potekala v hibridni obliki, in sicer v živo za omejeno število udeležencev v prostorih Knauf Insulation Experience Centra v Škofji Loki ter prek spletne aplikacije ZOOM. Prijave udeležencev sprejemajo prek spletne strani GBC Slovenija na povezavi https://gbc-slovenia.si/dogodki-in-izobrazevanja/konferenca-trajnostne-gradnje-2021/.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Neustrezni gradbeni izdelki še vedno prisotni v trgovinah in na gradbiščih

Objavljeno

dne

Gradbena in tržna inšpekcija sicer priznavata, da je na slovenskem trgu mogoče kupiti izdelke, ki ne ustrezajo zakonoma o gradbenih proizvodih in gradbenemu zakonu, vendar naj bi jih bilo manj kot pred leti.

Kot povsod drugje se je tudi v Sloveniji oblikoval zdaj večji, zdaj manjši vzporedni trg tistih gradbenih izdelkov, katerih proizvajalci in distributerji so se odločili za manj trnovo, krajšo in cenejšo pot – prodajajo gradbene izdelke nezanesljivih lastnosti s pomanjkljivimi, prirejenimi oziroma manjkajočimi izjavami o lastnostih.

Gre za gradbene izdelke, ki niso dani v promet po zakonu o gradbenih proizvodih niti se po zakonu o graditvi objektov ne bi smeli vgrajevati. Seveda je odvisno od primera do primera, ali lastnosti takih gradbenih izdelkov ustrezajo predpisanim standardom, oziroma če predpisana dokazila imajo, kako verodostojna so. Ne nazadnje pa je vprašljivo zlasti to, ali so varni za vgradnjo in kakšne so lahko posledice, če se zaradi njihovih neprimernih lastnosti zgodi nesreča in nastane škoda. Prav preprečevanje tega je namreč smisel predpisov o dokazljivem doseganju s standardi predpisanih lastnosti, o nadzoru proizvodnje ter o pravilnem dajanju na trg.

Milijonske izgube proizvajalcev

Na vprašanje, koliko so zaradi tega vzporednega trga na slabšem proizvajalci in distributerji, ki upoštevajo pravila igre, Aleš Petrovič, direktor prodaje slovenskega proizvajalca toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena (XPS) Fibran, odgovarja, da je to težko oceniti, ker gre za dva vidika – najprej za izgubljeno količino, potem pa še za znižanje prodajnih cen zaradi nelojalne konkurence. Ocenjuje, da se v Sloveniji letno proda za okoli 25 tisoč kubičnih metrov izdelkov sporne kakovosti oziroma približno 15 odstotkov. Fibran naj bi bil zaradi trga z neskladnim XPS letno ob okrogel milijon evrov prihodkov. »V dokumentaciji sicer piše, da je XPS v skladu s standardom EN 13.164, natančnejši pogled pa pokaže, da gre za pomanjkljivo ali napačno označevanje. Manjka več nadzora nad prodajo gradbenih izdelkov,« doda Jure Lovšin iz Fibranovega aplikativnega razvoja in tehnične podpore.

Pri tem se postavlja vprašanje, ali gre za izolacijske plošče, ki sicer izpolnjujejo zahtevane lastnosti, a so njihovi proizvajalci varčevali pri predpisanem preizkušanju in opremljanju z dokumentacijo. Petrovič pravi, da ne. Ob preizkusih v lastnih laboratorijih namreč opažajo odstopanja v osnovnih lastnostih, kot so tlačna trdnost, toplotna prevodnost, dolgotrajno navzemanje vode pri difuziji, gorljivost materiala in drugo. »Blago, večinoma certificirano v Bolgariji, kar formalno zadostuje za prodajo v Evropski uniji, prihaja iz Kosova, Severne Makedonije, Srbije ter tudi iz Italije, prodaja se po nižjih cenah, verodostojnost dokumentacije pa največkrat ni preverjena,« še pove Petrovič, ki dodaja, da se to dogaja tudi na gradbiščih, kjer nadzorniki pogosto ne preverjajo ustreznosti ter verodostojnosti certifikatov.

Razmere se sicer izboljšujejo

Pri gradbeni inšpekciji smo povprašali, kakšne so njihove ugotovitve pri nadzoru vgrajevanja gradbenih izdelkov, pri tržni inšpekciji pa po rezultatih preverjanja njihove skladnosti na našem trgu z zahtevami naše zakonodaje. Oba inšpektorata svoje delo opravljata po letnih načrtih, statistike prijav po vrsti gradbenega izdelka pa ne vodita. Na gradbeni inšpekciji, specializirani za nadzor gradbenih izdelkov, potrjujejo neurejene razmere pri vgradnji: »Trenutno je najbolj neurejeno področje, povezano z lesenimi konstrukcijami. Leseni konstruktivni elementi se velikokrat dajejo na trg brez pridobljenega certifikata kontrole proizvodnje in izjave o lastnostih. Tovrstni les se ne bi smel vgraditi v objekte. V Sloveniji je še vedno veliko necertificiranih žag in njihovi izdelki, katerih kakovost ni ustrezno preverjena, se vgrajujejo v objekte. Položaj se sicer v zadnjih letih nekoliko izboljšuje.«

Po drugi strani pa gradbena inšpekcija ugotavlja, da nekaterih gradbenih izdelkov, ki jih projektanti sicer predpisujejo (citirajo betonska sidra) in ki bi jih bilo treba za ta namen ustrezno dati v promet, na slovenskem trgu preprosto ni. Na gradbeni inšpekciji omenjajo še tesarske spone. Te se v Sloveniji vgrajujejo za povezovanje dveh leg oziroma leg s stebri pri lesenih ostrešjih. Te spone še niso dane na trg kot gradbeni izdelek, saj se vstop na trg še ni prilagodil zahtevam nove zakonodaje, ki ureja gradbene proizvode. Gradbena inšpekcija v marsičem potrjuje Fibranovo bolečino oziroma bolečino še marsikoga drugega. V trgovinah z gradbenim materialom se na policah najdejo tudi gradbeni izdelki, za katere proizvajalci priložijo dokument, ta pa večinoma ni ustrezna izjava o lastnostih ali nima potrebne CE-oznake.«

Nepravilnosti pri kurilnih napravah

To potrjujejo tudi poročila tržnega inšpektorata, ki si vsako leto za izvajanje nadzora izbere določeno družino gradbenih izdelkov. Lani so pod drobnogled vzeli 47 enosobnih kurilnih naprav na trdno gorivo in 55 javljalnikov dima in pri več kot polovici pregledanih ugotovili manjkajočo ali pomanjkljivo spremno dokumentacijo in označevanje, pri 12 kurilnih napravah pa so ugotovili tudi presežne vrednosti izpustov ogljikovega monoksida. Predlanskim, ko so pregledovali 30 tipov geotekstilij, jih je bilo le devet od pregledanih brez ugotovljenih administrativnih nepravilnosti. In ko so leto pred tem preverili 70 tipov kovinskih dimnikov, so poleg drugih nepravilnosti pri kar 39 našli neustrezne izjave o lastnostih.

Proizvajalci, ki se držijo pravil, in gradbeni inšpektorji se jezijo nad razmerami na trgu gradbenih izdelkov, a se oboji do neke mere strinjajo s tem, da bi svoj del k urejenosti razmer lahko prispevali tudi nadzorniki in vodje del na gradbiščih. Če neustreznih gradbenih izdelkov ne bi dovolili vgrajevati, bi se na to prej ali slej odzval tudi trg. Gradbeni inšpektorji menijo, da so le redki nadzorniki dovolj dosledni in strokovni, saj ugotavljajo, da nadzorniki listin sploh ne preverjajo, če pa jih, se zadovoljijo z kakršnimkoli izjavami ali certifikati, pogosto celo atesti – ne da bi se spuščali v vsebino.

Nadzorniki so raje neimenovani

Ni pa nedoslednost in nestrokovnost nadzornikov edini razlog, da se vgrajujejo gradbeni izdelki, ki se ne bi smeli. O tem smo povprašali nekaj nadzornikov in vodij del, ki ne želijo biti javno omenjeni. Njihovi odgovori so različni. Če jih povzamemo, sta delo in vloga nadzornika premalo cenjena in premalo plačana, mnogokrat pa v njih investitor, zlasti pri večjih projektih, vidi samo oviro do pravočasnega zaključka del. Njihova vloga, da pripomorejo k varnosti in zanesljivosti objekta, se torej marsikdaj umika lovljenju rokov in nižanju stroškov, kar pa ni pravilo.

Spomnimo še, da je zadnje sito do pridobitve uporabnega dovoljenja oziroma do uspešno prestanega tehničnega prevzema objekta še pristojna upravna enota. Referenti dovoljenja podeljujejo na podlagi tehnične dokumentacije. Tudi tam bi se lahko, čeprav pozno, prižgale opozorilne lučke pri pregledovanju dokazil o zanesljivosti objekta. Ko referenti pri pregledovanju dokazil o zanesljivosti objekta opazijo malo znane proizvajalce z izjavami o lastnostih iz držav, ki slovijo po lahkotnosti podeljevanja potrdil o preizkusih lastnosti gradbenih proizvodov, bi lahko izkoristili možnost preverjanja, ki jim jo podeljuje zakon.

Posamezniki še vedno po svoje

In kaj vgrajujejo individualni samograditelji? Pogled na nekdaj prometne, danes pa bolj osamele forumske razprave o ugodnih nakupih v Bosni in na Madžarskem priča o tem, da razsežnost varčevanja z nakupi poceni gradbenih izdelkov dvomljivih lastnosti vendarle upada, kar potrjuje tudi eden izmed nadzornikov individualnih gradenj. Časi, ko so samograditelji izolacijski material – običajno stiropor, ki je bil že na otip nižje tlačne trdnosti kot deklarirano – vozili iz Madžarske in Bosne, so minili. Vendar to ne drži za elektromaterial, ki je drugje še vedno cenejši. Nadzorniki tudi opažajo, da se precej individualnih graditeljev, ki sami zbirajo dokumentacijo o vgrajenih izdelkih, z odgovornimi dogovori za podpis izjav o zanesljivosti objektov. Brez njih ni uporabnega dovoljenja, brez tega pa ni hišne številke.

Nevarnosti vgrajevanja gradbenih izdelkov, ki pravno sicer izpolnjujejo predpisane lastnosti, v praksi pa ne, bi se morali zavedati zlasti investitorji objektov za trg. Kajti v času garancijske dobe bodo morali odpravljati škodo zaradi nezadovoljivih lastnosti vgrajenega. Vendar je vprašljivo, ali jim bo zavarovalnica stroške tudi povrnila. S preizkusom lastnosti odvzetih vzorcev vgrajenih gradbenih izdelkov bo namreč zavarovalnica preverila njihovo skladnost z deklariranimi vrednostmi, in če bo ugotovila neskladje, ni pričakovati izplačila odškodnine. Najkrajšo bodo potegnili uporabniki objektov, ki zaradi vgradnje neustreznih gradbenih izdelkov niso, kot je pričakovano, oziroma zaradi tega ne morejo dobro služiti svojemu namenu. Glede na vse bolj zapirajoče se škarje, ki gradbince v pokoronskem obdobju daljšanja dobavnih rokov in višanja cen pošteno stiskajo v kot, pa ni pričakovati hitrega izboljšanja razmer.

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Gradbena inšpekcija na terenu – kaj bo ta preverjala?

Objavljeno

dne

Gradbena inšpekcija z delegiranimi pristojnostmi med občinske inšpektorje, omogoča poostren nadzor. Gradbeništvo je v polnem razmahu, gradijo tako zasebniki, kot tudi investitorji, ki v Sloveniji postavljajo nova naselja, bloke in poslovne centre. Za letošnje leto je gradbena inšpekcija načrtuje opraviti 6.500 inšpekcij. Novosti glede inšpekcij pa prinaša tudi prva sprememba gradbenega zakona. Preverite, kateri inšpektorji bodo opravljali nadzor ter kaj bodo preverjali, da boste pregled uspešno prestali.

Gradbena inšpekcija po spremenjenem zakonu

Čeprav je Gradbeni zakon (GZ) v veljavi komaj 3 leta, pa že doživlja sprejem prvih sprememb. Poleg gradbenih so na terenu tudi občinski in drugi inšpektorji.

Državni gradbeni inšpektorji izvajajo nadzor nad zahtevnimi, manj zahtevnimi in nezahtevnimi objekti. Preverjajo ali so novogradnje legalno zgrajene, ali so v skladu z zakonom in dovoljenji opravljene rekonstrukcije, spremembe namembnosti.

Če bo sprememba zakona potrjena, bodo občinski inšpektorji pristojni za izvajanje nadzora pri nezahtevnih objektih (kot so npr. garaže do 50 m2). Na tak način se bo polnil tudi občinski proračun, saj se bodo vse izrečene globe za plačilo kazni, stekale v proračun občine. Občinski inšpektorji preverjajo skladnost objektov s prostorskimi izvedbenimi akti, preverjajo pridobljena soglasja, prijavo začetka gradnje denimo enostavnega objekta, ki je stavba, ter začasnega skladiščnega objekta.

Gradbena inšpekcija in nadzor pa bi bila po novem opravljena tudi s strani požarnega inšpektorja (za požarno varnost) in energetskega inšpektorja (če objekt izpolnjuje zahteve energetske učinkovitosti).

Kaj preverja gradbena inšpekcija

Gradbeni inšpektorji preverjajo predvsem:

  • ali ima investitor izdano gradbeno dovoljenje in če se dela izvajajo v skladu z izdanim dovoljenjem
  • rekonstrukcije objektov
  • ali se objekt z izdanim uporabnim dovoljenjem  res uporablja v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje izdano,
  • ali je gradbišče ustrezno označeno, ali je na gradbišču prisoten vodja del in zahtevani kadri
  • ali investitor ustrezno poskrbi za prijavo začetka gradnje

Objavljene akcije, ki jih bo opravila gradbena inšpekcija

Približno 400 inšpekcij je napovedanih za nadzor nedovoljenih gradenj objektov, izvedli naj bi tudi 60 pregledov vgradnje gradbenih materialov in približno 190 pregledov nadzora nad prijavo začetka gradnje.
Gradbeni inšpektorji pa sodelujejo tudi z drugimi inšpektorji. Pri preverjanju ustreznega kadra na gradbišču, z gradbenimi inšpektorji sodeluje tudi FURS, ki preverja delo na črno. Preverjajo ali imajo delavci ustrezna delovna dovoljenja, ali imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Gradbena inšpekcija in sistem eGraditev

Zaradi prepletanja nadzora različnih inšpektorjev nad objektom je predvideno vpisovanje začetka inšpekcijskega postopka v sistem eGraditev, ki bo vzpostavljen predvidoma  do začetka 2024. Ta elektronski sistem bo omogočal elektronsko urejanje gradbenih in uporabnih dovoljenj, prijav začetka gradnje, vlaganje vlog in pridobivanje mnenj, da izdajo dovoljenj.

Nadaljuj z branjem
DOGODKI1 dan nazaj

JUB med prejemniki priznanj najboljšim inovatorjem v osrednjeslovenski regiji

V organizaciji GZS Zbornice osrednjeslovenske regije je nedavno v Ljubljani potekala podelitev priznanj za najboljše inovacije v osrednjeslovenski regiji v...

Materiali2 dneva nazaj

VSE UMETNE SNOVI MED SEBOJ NISO ENAKE

Prijaznost do okolja, trajnost in ohranjanje virov tvorijo kakovost izdelkov Geberit. To načelo velja tudi za uporabo umetnih snovi. Podjetje...

DOGODKI1 teden nazaj

200. rojstni dan Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije

Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije bosta praznovala 200.rojstni dan, zato k praznovanju z dnevom odprtih vrat vabita v “muzejsko zaodrje”....

Slovenija1 teden nazaj

Mednarodni dan bele palice: ogromno javnih objektov pri nas ni prilagojenih slepim in slabovidnim

Mednarodni dan bele palice, simbola neodvisnega življenja slepih in slabovidnih, poteka tako kot svetovni dan vida v znamenju pozivov k...

Interier1 teden nazaj

Prenova salona IZI Mobili v Mengšu

Prenova je zajemala zunanjost in notranjost salona ter zamenjavo razstavljenih kosov pohištva (eksponatov). V prenovljenem salonu si lahko od blizu ogledate...

Arhitektura1 teden nazaj

Stanko Kristl in Mihael Dešman prejela platinasti svinčnik, patinasti pa stavba GZS-ja

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) nagrado platinasti svinčnik namenja Stanku Kristlu in Mihaelu Dešmanu. Prvič bodo podelili patinasti...

DOGODKI1 mesec nazaj

POZIV K VARČEVANJU Z VODO V GOSPODINJSTVIH

V Slovenskem društvu za zaščito voda bodo to jesen v akciji ozaveščanja slovenska gospodinjstva opozarjali na VARČEVANJE Z VODO. Pri...

Industrija1 mesec nazaj

»Ozelenjeni« tovornjaki v prihodnje?

Tovornjaki, ki nam glavobole na cestah povzročajo predvsem v dopustniških dneh, so odgovorni za 25 % vseh emisij toplogrednih plinov....

DOGODKI1 mesec nazaj

GBC Slovenija – 6. konferenca trajnostne gradnje

30. september 2021,  konferenca v hibridni izvedbi (v živo in prek spleta) Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo...

Arhitektura1 mesec nazaj

12. FESTIVAL ODPRTE HIŠE SLOVENIJE

Do otvoritve največjega 12. arhitekturnega festivala OHS 2021 nas loči le še en dan in bo potekal od 17. do...

POPULARNO