Connect with us

Gradbeništvo

Uspešno izpeljano večje betoniranje prekladne konstrukcije viadukta Pesnica

Objavljeno

dne

Pred dnevi je bila v okviru gradnje viadukta Pesnica izvedena vgradnja betona za segment 4 prekladne konstrukcije v dolžini 112 metrov.

Pri vgradnji 1560 kubičnih metrov betona, ki je potekala neprekinjeno 14 ur, je sodelovalo 50 ljudi. Enaindvajset avtomešalcev (t.i.hrušk za beton) je opravilo 193 dostav betona, tri črpalke za beton pa so prečrpavale beton na višino 17 metrov. Omenjena vgradnja je bila ena izmed večjih, če ne največja v zgodovini Republike Slovenije.

Temeljenje z zaključni fazi

Trenutno je izvedba temeljenja v zaključni fazi in zgrajenih je 36 od skupno 62 stebrov. Po dokončanju konstrukcije celotnega viadukta, ki bo predvidoma zaključena v naslednjem letu, sledi namestitev tira, izvedba vozne mreže ter signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Po končani gradnji bo viadukt Pesnica najdaljši železniški viadukt v Sloveniji. Zaključek vseh del je predviden je v prvi polovici leta 2023.

Viadukt začeli graditi lani oktobra

Pričetek gradnje 896 metrov dolgega novega viadukta Pesnica je bil v mesecu oktobru preteklega leta. Viadukt bo prečkal Pesniško dolino na višini približno 15 metrov nad tlemi in bo speljan čez avtocesto A1 Šentilj–Maribor, regionalno cesto R2-449 Pesnica–Lenart, potoka Pesnica in Cirknica ter lokalno cesto. Potekal bo vzhodno od obstoječega železniškega viadukta, na južni strani bo navezan na novi predor Pekel, na severni strani pa na obstoječo železniško progo pred železniško postajo Pesnica. Viadukt bo postavljen na 62 armiranih betonskih stebrih. Stebri bodo okrogli s premerom 1,60 metra ter ovalni s premerom 1,60/2,40 metra. Zgornja konstrukcija viadukta bo iz armiranega prednapetega betona, s širino plošče 13,36 metra, ki omogoča namestitev dveh tirov. Za zmanjšanje emisij hrupa, bo na obeh straneh viadukta postavljena transparentna, 1,5 metra visoka protihrupna ograja, so sporočili iz Direkcije za infrastrukturo.

GOSPODARSTVO

Podražitve otežujejo sanacije planinskih koč

Objavljeno

dne

Planinska društva so v preteklih letih pretresli kar štirje požari planinskih koč. Na Golteh in Okrešlju bosta kmalu dokončani gradnji novih, Kocbekov dom na Korošici bo moral še malo počakati, za Dom na Osankarici pa še ni rešitve.

V preteklih petih letih so pogoreli kar štirje planinski domovi v slovenskih gorah. Leta 2017 so ognjeni zublji uničili Kocbekov dom na Korošici, dve leti pozneje je Planinsko društvo Celje – Matica prizadel še požar Frischaufovega doma na Okrešlju. Lani in leta 2020 pa sta zgorela še Dom na Osankarici in Mozirska koča na Golteh.

Kocbekov dom na Korošici pred uničujočim požarom.

Tako celjsko planinsko društvo kakor tudi Planinsko društvo Mozirje sta si hitro po požarih začela prizadevati, da se pogoreli domovi nadomestijo z modernejšimi planinskimi kočami.

Oboji so uspešno pridobili nepovratna sredstva za sanacijo oziroma nadomestno gradnjo treh objektov. Gradnja koče na Golteh dobro napreduje.

Upali so, da bo gradnja potekala hitreje

Gradnja koče na Golteh dobro napreduje. Boštjan Goličnik, predsednik Planinskega društva Mozirje, pravi, da nova koča že stoji, ima ostrešje, v prihodnjih dneh pa pričakujejo še strešno kritino. Strojne inštalacije so končane 70-odstotno, grobe električne inštalacije pa so že končane. Čakajo še tlake in omete.

“Gradnja kar dobro poteka, čeprav smo upali, da bo šlo še hitreje,” je dejal Goličnik. Naprej jim jo je pozimi zagodlo vreme, potem so se začele težave z dvigom cen gradbenega materiala. “To nam je precej zrušilo finančno konstrukcijo, tako da veliko truda vlagamo v to, da naložbo spravimo v okvire svojih zmožnosti,” je še pojasnil.

Društvo je od zavarovalnice prejelo 400.000 evrov, dodatnih 300 tisočakov pa so pridobili na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodali so še nekaj lastnih sredstev in donacije. Naložba se je med tem dvignila na milijon evrov, zato se pri društvu že dogovarjajo z bankami, kako končati projekt, ki bi moral zaradi črpanja nepovratnih sredstev biti končan že novembra.

Planinsko društvo Celje-Matica ostalo kar brez dveh koč

Goličnik upa, da bodo lahko ta rok, glede na težave z zimskimi razmerami in dogajanjem v gradbeništvu, vsaj za kakšen mesec podaljšali in tako v miru končali gradnjo. Podobne težave pestijo tudi Planinsko društvo Celje – Matica, to je v preteklih letih ostalo brez dveh koč. Gradnja dveh koč naenkrat ni bila mogoča, zato so se odločili, da se glede na večjo obiskanost najprej lotijo gradnje Frischaufovega doma na Okrešlju, na Korošici pa so začasno postavili le zabojnike, ki omogočajo prenočitev.

Gradnja novega doma na Okrešlju je dve leti in pol po požaru v polnem teku. Do jeseni bi kočo radi oblekli, sledilo bo opremljanje notranjosti, prihodnje leto pa bi koča lahko znova začela sprejemati goste. Gradnja je do zdaj stala že približno 750.000 evrov in še približno toliko bi potrebovali za njeno dokončanje.

Dom na Okrešlju novembra lani. Foto: Dom na Okrešlju

Tudi pri tej gradnji največ težav povzroča dobava gradbenih materialov. “Cene so postale velikanske in se še naprej spreminjajo,” je dejal Miro Eržen s Planinske zveze Slovenije (PZS) in dodal, da so bili razočarani tudi, ker niso prejeli 400.000 evrov pomoči od države, temveč so dobili le 200.000 evrov za kočo na Okrešlju, preostalih 200.000 je bilo namenjenih koči na Korošici.

Slabše kaže Domu na Osankarici

Pri prenovi so pomagali tudi člani PZS-ja, ki je po požaru na Korošici uvedel članarino (en evro) za obnovo, zdaj pa je članarina že postala stalnica. Za dom na Okrešlju so prispevali 110.000 evrov, za Mozirsko kočo pa dvajset tisočakov. “Vsako leto se tako zbere od 35.000 do 40.000 evrov, kar je hvalevreden prispevek, je pa seveda bistveno premajhen, saj vsaka od teh naložb stane več kot milijon evrov,” je povedal Eržen.

Pogoreli dom na Osankarici po lanskem požaru. Foto: Občina Slovenska Bistrica

Medtem ko se dve koči že gradita in je narejena tudi idejna zasnova za kočo na Korošici, pa za zdaj slabše kaže aprila lani uničenemu Domu na Osankarici, ki ima zasebnega lastnika. Na začetku letošnjega leta so Socialni demokrati Slovenska Bistrica začeli zbirati podpise, da bi se revitalizacije doma lotili občina in država ter v njem uredili izobraževalno središče.

Pobudnik peticije Tin Kampl je pojasnil, da za zdaj kakšnih premikov na tem področju še ni, tudi lastnik ne kaže interesa po obnovi. Skušali bodo začeti resnejše pogovore, da se poenotijo vsaj na lokalni ravni. Poudaril je, da gre v tem primeru tudi za muzej, po njegovem mnenju bi bilo lepo, da bi do prihodnjega leta, ko bo minilo 80 let od padca Pohorskega bataljona, uredili vsaj ta muzejski del.

Požar je popolnoma uničil Mozirsko kočo. Foto: MMC

Več pozornosti namenjajo požarni varnosti

Po pretresljivih požarih zdaj v kočah več pozornosti namenjajo požarni varnosti. Strokovni sodelavec PZS-ja Dušan Prašnikar ocenjuje, da je v povprečju požarna varnost zadovoljiva, del koč pa standardov ne dosega. Največjo nevarnost predstavljajo predvsem stare in dotrajane električne in dimniške napeljave. Zaradi premalo prihodkov številnih koč preprosto ne obnovijo.

V razpisu gospodarskega ministrstva so bila sredstva namenjena tudi požarni sanaciji, ki zato poteka v dobršnem delu koč, ki se v tem času prenavljajo. Sicer pa PZS že desetletje usmerja planinska društva glede požarne varnosti, v zadnjih letih je pripravil tudi več predavanj za oskrbnike in gospodarje koč. Z Zavarovalnico Triglav pa sodelujejo pri opremljanju koč s samodejnimi ampulami in gasilniki.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Čez en teden tudi uradno odprtje mostu na Pelješac

Objavljeno

dne

Most na Pelješac, končan natanko v 1277 dneh, bo uradno odprt 26. julija. Vrhunec praznovanja bo okoli 22. ure, ko se bo na most med ognjemetom podal trenutno najmočnejši električni avtomobil rimac nevera, z njim pa se bo v svojem vozilu srečal dirkač Niko Pulić.

Na Hrvaškem že nestrpno pričakujejo, da se bo odprl most na Pelješac, zdaj pa so razkrili še zadnje podrobnosti svečanega odprtja, ki bo 26. julija. Že od jutra bo na počivališču s pelješke strani potekal kulturno-umetniški program, postavili bodo dva odra – za govornike ter za orkester in druge izvajalce. Čeprav je most namenjen avtomobilom, so sprva načrtovali, da se bodo ljudje ob priložnosti lahko sprehodili čez most. To pa zdaj zaradi pirotehnike, ki jo bodo pripravljali na sredini nove strukture, ne bo mogoče.

Svečano odprtje se bo namreč uradno začelo ob 20.15, vrhunec pa bo doživelo, ko bo okoli 22. ure po mostu krenil tudi prvi avtomobil. To bo trenutno najmočnejši električni avtomobil rimac nevera, ki je bil izdelan v hrvaški tovarni Rimac Automobili. Da bo večer še bolj pester, se mu bo z druge polovice mostu v svojem avtomobilu, ki ima konstrukcijo hrvaške izdelave, pridružil tudi hrvaški dirkač Niko Pulić.

Avtomobila naj bi se po mostu vozila v spremstvu ognjemeta in Himne svobode, pod njima pa se bodo na čolnih prižgale bakle. Po njuni vožnji bo most na motorjih prečkalo tudi 40 pripadniki prve in četrte vojaške brigade, poroča hrvaški medij Jutarnji list.

Do mostu bodo organizirali prevoz

Hrvaška vlada naj bi še vedno sestavljala seznam nekaj sto povabljencev, med katerimi bodo vsi, ki so sodelovali pri gradnji Pelješkega mostu. Ker je večino projekta sofinancirala Evropska unija, so povabili tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ta pa udeležbe na prireditvi še ni potrdila. Načrtujejo tudi, da se bo prek videopovezave oglasil kitajski premier Li Kečjang, ki je gradbišče obiskal leta 2019 – most je namreč gradilo kitajsko podjetje China Road and Bridge Corporation.

Ljudi pozivajo, naj do mostu ne pridejo z avtomobili, saj bi tako lahko nastal prometni zamašek. Vozila lahko parkirajo daleč od mostu, do njega pa bodo organizirali prevoz z manjšimi avtobusi.

Pod mostom lahko plujejo ladje, visoke do 55 metrov. Foto: BoBo/Milan Sabic/PIXSELL

Pod mostom pred kratkim zaplula kar 48 metrov visoka križarka

Sicer pa je nedavno pod pelješkim mostom zaplula prva ladja za križarjenje in se zasidrala v Neumu v Bosni in Hercegovini. Gre za križarko Bollete, ki je tudi največja ladja v zgodovini, ki je priplula v morske vode BiH-a.

Ladja za križarjenje Bolette je dolga 237 metrov in široka 32,5 metra. Ima 12 palub in lahko sprejme do 1380 potnikov. Gre za prvo veliko ladjo, ki je zaplula pod novozgrajenim mostom Pelješac. Hkrati gre tudi za prvi test prehoda velike ladje pod tem mostom, piše regionalni hrvaški spletni portal Dubrovački dnevnik.

Ladja je na najvišji točki visoka 48,1 metra, najvišja dovoljena višina za ladje, ki bodo plule pod pelješkim mostom, pa je 55 metrov.

Križarka Bollete je preizkus tudi za priljubljeno letoviško mesto v BiH-u Neum. Predsednica občinskega sveta Neum Daniela Matić je prihod ladje označila kot nedopusten. “Neum ni pristanišče in velike ladje v tem zalivu nimajo kaj delati,” je dejala. “Prihod te in podobnih ladij v Neumski zaliv pomeni samodejno ogrožanje ekosistema in onesnaževanje, ki bo povzročilo veliko škodo Neumu,” je dodala.

Križarka je v Neum priplula iz Kotorja v Črni gori, zasidrana pa bo sredi Neumskega zaliva.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Obnovitvena dela v Moderni galeriji

Objavljeno

dne

V Moderni galeriji so se začela sanacijska dela po lanskem jesenskem neurju, ki je povzročilo vdor vode in s tem ogrozilo zaščitene umetnine v depojih ter preprečilo normalno izvajanje načrtovanega programa.

Če ne bo zapletov, naj bi obnovitvena dela trajala približno 45 dni, kljub sanaciji pa si bo zbirko galerije mogoče ogledati nemoteno, so sporočili iz Moderne galerije. Skupna vrednost sanacije znaša 270.000 evrov.

V obnovitvenih delih bodo sanirali streho, parket, okna in stene stavbe. Zaradi nujnega dostopa na streho in v poškodovane predele razstavišča bo pred pročeljem zgradbe otežen dostop, vzpostavljen bo tudi poseben varnostni režim. Transport materiala bo potekal po zunanjih dostopnih poteh in prek gradbenega odra. Dela bodo potekala na način, ki ne bo motil dostopa obiskovalcev skozi glavni vhod zgradbe.

“Nujno je dokončno preprečiti podobne vdore vode”
“Pri prenovi strehe gre za zelo zahteven projekt, ki terja skrbnost. Ker se v Moderni galeriji hranijo občutljive umetnine, so zahteve glede temperature, vlage in drugega zelo stroge, zgradba Edvarda Ravnikarja, ki sodi med spomenike državnega pomena, pa glede konkretne izvedbe ravne strehe ne ustreza več standardom sodobne gradnje. Prepričani smo, da je nujno dokončno preprečiti podobne vdore vode v prihodnje, zato smo projekt prenove strokovno preverili, ob dodatno odkritih težavah dopolnili in v veliki meri pripeljali do izvedbe,” je o sanaciji povedal direktor Moderne galerije Aleš Vaupotič.

Zaradi neurja je septembra lani voda zalila razstavne dvorane Moderne galerije in depoje. Foto: Moderna galerija

Pomočnik direktorja Moderne galerije Robert Simonišek je dejal, da so prostori, kjer bodo potekala dela, ločeni od drugih prostorov, tako da bodo dejavnosti Moderne galerije lahko predvidoma potekale nemoteno naprej in bo kljub intenzivnemu delu javnosti na ogled stalna zbirka.

Ljubljano je prav na večer, ko so v Moderni galeriji septembra lani odpirali razstavo Picasso: črka v risbo, zajelo silovito neurje, zaradi katerega je zalilo dvorane in depoje Moderne galerije. Ogrožena je bila varnost umetnin, voda ni prizanesla niti depojem.

“Odzvati smo se morali hitro, da smo uspešno preprečili nadaljnjo škodo. Program smo deloma prenesli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Obiskovalci so si razstavo Pisasso: Črka v risbo lahko ogledali v +MSUM, predvsem pa smo temeljito preverili varnost stavbe za ponovno odprtje stalne razstave 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi in za vzpostavitev ustreznih začasnih depojev,” je lansko dogajanje opisal Vaupotič.

Nadaljuj z branjem
DEDIŠČINA22 ur nazaj

Lesna goba pod vprašaj postavila nadaljevanje obnove 500 let stare Ruardove graščine

Pred štirimi leti se je začela celovita obnova 500-letne Ruardove graščine na Jesenicah, a je dokončanje del vprašljivo zaradi odkritja...

UMETNOST24 ur nazaj

‘Narejeno v Mariboru II’ gostuje v Novem Sadu v okviru EPK

48 umetniških kock, ki jih je ustvarilo več kot 50 mariborskih umetnic in umetnikov, je odpotovalo v Novi Sad, ki...

Energetska učinkovitost2 dneva nazaj

Švicarji z novo hidroelektrarno po svoje kljubujejo visokim cenam električne energije

Pred kratkim so Švicarji odprli eno od največjih elektrarn v Evropi, ki ima svoje rezervoarje vode in lahko električno energijo...

DEDIŠČINA3 dnevi nazaj

Za turistično oživitev že obnovljenega gradu Podsreda potrebnih še 1,5 milijona evrov

Občini Kozje je ministrstvo za kulturo odobrilo 977 tisoč evrov za projekt Grad Podsreda – kulturna dediščina in turizem, ki...

DEDIŠČINA3 dnevi nazaj

Vendarle končno revitalizacija močno poškodovanega gradu Podčetrtek

Občina Podčetrtek je od ministrstva za kulturo prejela odločbo za sofinanciranje obnove gradu Podčetrtek v vrednosti 1,61 milijona evrov. Iz...

UMETNOST4 dnevi nazaj

Rdeča skulptura Putina v newyorškem peskovniku sredi centralnega parka

Obiskovalce Centralnega parka v New Yorku je v enem izmed peskovnikov čakalo presenečenje – skulptura Vladimirja Putina na majhnem tanku....

GOSPODARSTVO4 dnevi nazaj

Podražitve otežujejo sanacije planinskih koč

Planinska društva so v preteklih letih pretresli kar štirje požari planinskih koč. Na Golteh in Okrešlju bosta kmalu dokončani gradnji...

OKOLJE4 dnevi nazaj

Kljub lastništvu zemljišča kjer je postavljen vodnjak, mora lastnik za uporabo vode iz njega pridobiti vodno dovoljenje

V sušnih razmerah pride prav vsaka kaplja vode, tudi za zalivanje v kmetijstvu. Zato so lahko veseli tisti, ki imajo...

Arhitektura2 tedna nazaj

Zeleni slovenski EXPO paviljon ostaja v Dubaju

Slovenski zeleni paviljon, ki je preteklo leto krasil razstavišče svetovnega Expa v Dubaju, bo ostal na svojem mestu, so sporočili...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Obnova cerkve v Žički kartuziji naj bi bila končana že septembra

Na občini Slovenske Konjice konec obnove cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pričakujejo v začetku septembra, nato pa načrtujejo...

POPULARNO