Gradbene storitve so bile v drugem četrtletju letos v povprečju dražje za 1,4 odstotka kot v prvem, medletno pa je rast dosegla 3,7 odstotka, kažejo podatki Statističnega urada. Trend zviševanja cen se tako nadaljuje – po 4,5-odstotni rasti v lanskem letu je bila medletna rast v prvem polletju letos 3,2-odstotna.

Gradnja stavb z najizrazitejšim četrtletnim skokom

V primerjavi s prvim četrtletjem so se cene najbolj zvišale pri gradnji stavb, in sicer za 2,3 odstotka. Pri gradnji inženirskih objektov so zabeležile 0,5-odstotno rast. Medtem ko so pri gradnji cest in železnic cene ostale skoraj nespremenjene, so se pri gradnji drugih inženirskih objektov zvišale za 2 odstotka.

Specializirana dela: zaključna gradbena dela v ospredju

Specializirana gradbena dela so se v drugem četrtletju podražila za 1,2 odstotka. Najopaznejšo rast so dosegla zaključna gradbena dela, in sicer za 2,5 odstotka. Rahlo znižanje cen so beležila zgolj dela iz skupine krovstvo in druga specializirana gradbena dela, kjer so se stroški znižali za 0,1 odstotka.

Medletni premiki: največji porast pri pripravljalnih delih

V primerjavi z enakim obdobjem lani so se storitve najbolj podražile pri specializiranih gradbenih delih (za 4,6 odstotka), najmanj pa pri gradnji inženirskih objektov (za 1,7 odstotka).

Znotraj te skupine so cene gradnje drugih inženirskih objektov narasle za 5,3 odstotka, gradnje oskrbne infrastrukture za 3,2 odstotka, medtem ko je bila rast pri gradnji cest in železnic skromnejša, 0,8-odstotna.

Storitve, povezane z gradnjo stavb, so se medletno v drugem četrtletju zvišale za 3,6 odstotka. Najbolj izrazito rast so beležila pripravljalna dela na gradbišču, kjer so se cene dvignile za 7,7 odstotka. Najbolj stabilne so ostale cene v skupini krovstvo in druga specializirana gradbena dela, kjer je rast znašala 0,9 odstotka.

Polletni pregled: enakomerna rast v vseh skupinah

V prvem polletju so se cene storitev pri gradnji stavb zvišale za 2,6 odstotka, pri gradnji inženirskih objektov za 1,3 odstotka – največ, za 5,3 odstotka, pri gradnji drugih inženirskih objektov. Pri specializiranih gradbenih delih pa je bila rast 4,2-odstotna.

Tudi v tem pregledu so bila v ospredju pripravljalna dela na gradbišču, ki so se podražila za 7,3 odstotka.

Nepremičninska družba Colliers Slovenija je izdala poročilo slovenskega trga nepremičnin, v katerem poudarja odpornost in stabilno rast kljub gospodarskim in geopolitičnim izzivom. Slovensko gospodarstvo se je v letu 2024 soočilo z upočasnitvijo rasti BDP-ja zaradi upada tujih investicij in izvoza, vendar napovedi za leto 2025 ostajajo optimistične s pričakovano 2,5% rastjo. Z umirjanjem inflacije in zniževanjem obrestnih mer se povečuje zanimanje vlagateljev za nepremičninski sektor, še posebej za trgovski in logistični segment.

Pisarniški sektor: Trajnostnost in kakovost sta glavni prioriteti

Omejena ponudba premijskih pisarniških prostorov razreda A še naprej opredeljuje ljubljanski pisarniški trg. Najemnine pisarn razreda A se gibljejo od 16,5 €/m² do 19,5 €/m² na mesec, medtem ko ESG kriteriji postajajo ključni za razvoj novih projektov.

»Čeprav je vedno večji poudarek na trajnostnosti, še vedno primanjkuje sodobnih pisarniških prostorov, kar pritiska na cene in ustvarja priložnosti za nove razvoje,« pravi Sanja Jandrić, senior svetovalka pri Colliers Slovenija.

Najodmevnejši zaključen projekt v letu 2024 je bil poslovni objekt DCB Montana, ki ponuja 11.435 m² bruto najemne površine. Ostali projekti trenutno v gradnji so Vilharia z 36.000 m², Emonika z 35.000 m², WestLink Campus z 12.500 m² in L33 z 10.000 m² bruto najemne površine.

Trgovski sektor: Stabilno povpraševanje in rast investicij

Najemnine v sodobnih nakupovalnih središčih v Ljubljani se gibljejo od 19 €/m² do 24 €/m², medtem ko se na najbolj obljudenih mestnih lokacijah gibljejo od 40 €/m² do 60 €/m².

Sektor trgovskih nepremičnin v Sloveniji ohranja stabilno 96% zasedenost, naložbe pa so usmerjene predvsem v dobre t.i. premium lokacije. Največji projekt trenutno v teku, nakupovalni center Emonika, bo Ljubljani prinesel dodatnih 24.500 m² oddajnih površin. Poleg tega tudi retail park Loberia nadaljuje gradnjo druge faze projekta ob Celovški ulici.

»Kljub izzivom opažamo vztrajno zanimanje vlagateljev za prvovrstne trgovske lokacije, še posebej glede na naraščajoči trend trgovsko stanovanjskih prostorov,« je poudarila Sanja Jandrić iz agencije Colliers.

Industrijski in logistični sektor: aktiven trg z neprestanim razvojem

Slovenski industrijski in logistični sektor je tudi v letu 2024 ostal aktiven in ravno tako sledi trendu razvoja sodobnih in trajnostnih skladiščnih prostorov. Večja projekta zgrajena v preteklem letu sta bila logistični center Zalog z 40.000 m² in center logistike Harvey Norman z 17.000 m² površine,  v letu 2025 pa bo na trg prišlo dodatnih 120.000 m² novih prostorov za logistiko in skladiščenje.

»Slovenski industrijski in logistični sektor ostaja aktiven in stabilen, vendar pa se trg vendarle prilagaja novim razmeram. Opažamo povečan obseg večjih kakovostnih objektov na račun manjšega števila majhnih projektov in števila izdanih dovoljenj. To nakazuje naklonjenost investitorjev večjim, modernejšim in energetsko učinkovitejšim industrijskim kompleksom, ki so usklajeni s svetovnimi trendi in standardi ESG,« ugotavlja Colliers Slovenija.

Kljub razvoju novih projektov ostaja stopnja nezasedenosti skladišč manjša od 5%, kar kaže na močno povpraševanje po logističnih prostorih.

Hotelski sektor: trajnostni turizem in prihod mednarodnih blagovnih znamk

Na slovenskem hotelskem trgu se nadaljuje vztrajna rast turističnih prihodov in prenočitev, hkrati pa se povečuje zanimanje mednarodnih hotelskih znamk. V letu 2024 se je število prihodov turistov povečalo za 6,3%, število prenočitev pa za 4,5%, kar potrjuje visoko povpraševanje in pozitiven investicijski trend.

Čeprav ljubljanski hotelski trg predstavljajo predvsem samostojni hoteli, je opazen porast zanimanja s strani svetovnih hotelskih verig. Zanimivosti iz leta 2024 vključujejo:

• Hotel Habakuk v Mariboru, ki bo deloval pod priznano blagovno znamko Hard Rock Hotels
• Projekt Emonika v Ljubljani, ki načtruje dva nova hotela – hotel s 4 zvezdicami z več kot 200 sobami in hotel s 3 zvezdicami z več kot 180 sobami.

Slovenija je v investitorjevih očeh prepoznavna kot destinacija trajnostnega turizma, kar še povečuje privlačnost trga za mednarodne hotelske operaterje. Prihodnje naložbe naj bi se osredotočale na luksuzne in lifestyle hotele, wellness in spa projekte ter na rastoči trend zelenega in trajnostnega turizma, ki je že od nekdaj ključnega pomena za Slovenijo.

Naložbeni trg: povečanje obsega transakcij in vse večje zanimanje tujih investitorjev

Leta 2024 je obseg transakcij s poslovnimi nepremičninami v Sloveniji dosegel 210 milijonov evrov, kar je skoraj dvakrat več kot leto prej. Največ transakcij je bilo v trgovskem sektorju, kjer sta bili odmevni transakciji med drugim prodaja trgovskega centra Planet Tuš v Kopru in nakup portfelja Quadra.

»Opažamo povečano povpraševanje po prvovrstnih nepremičninah, predvsem v logističnem in trgovskem segmentu, medtem ko stabilizacija obrestnih mer dodatno podpira tržno aktivnost,« zaključuje Vedrana Likan, direktorica Colliersa za Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino.

Colliers napoveduje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letu 2025 z močnejšim pritokom tujega kapitala, podprtim s stabilnimi makroekonomskimi razmerami in vse večjo privlačnostjo Slovenije kot naložbene destinacije.

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.

Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.

Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.

Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.

Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.

Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.

Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.

Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.