V Črnomlju bodo 3. decembra odprli prenovljeni grad v mestnem središču, kjer so v celoti obnovili pritlične in kletne prostore. Kompleks samostana v Kostanjevici na Krki pa je prejel odobrena sredstva za začetek celovite prenove.

Obnove dragocenih spomenikov slovenske kulturne dediščine ostajajo pomemben del prizadevanj za ohranjanje zgodovinskega okolja in razvoj lokalnih skupnosti. Minuli dnevi so prinesli zaključek obsežnega projekta v Črnomlju, medtem ko se v Kostanjevici na Krki začenja dolgoročna posodobitev enega najpomembnejših kulturnih središč v državi. Samostan, v katerem deluje Galerija Božidar Jakac, bo prejel 2,41 milijona evropskih kohezijskih sredstev.

Prenova gradu Črnomelj zaključena

Prenova gradu v Črnomlju je potekala v okviru projekta Branilci krone in meja, namenjenega revitalizaciji ključnih spomenikov dediščine ter razvoju trajnostnega turizma v regiji. Nosilec projekta je bila Občina Črnomelj, vsebinsko upravljanje pa bo z novim letom prevzel RIC Bela krajina. Skupna vrednost naložbe znaša skoraj dva milijona evrov. Ministrstvo za kulturo je prispevalo 1,3 milijona evrov, delež občine pa 691.000 evrov.

V sklopu obnovitvenih posegov so prenovili vse pritlične in kletne prostore gradu s skupno površino 922 kvadratnih metrov. Izvedli so gradbeno-inštalacijska dela, sanirali vlago, uredili fasado s pripadajočo drenažo ter prenovili notranjščino skladno s konservatorskimi smernicami. Prostori so sodobno opremljeni in zasnovani za kulturne, izobraževalne in družabne programe, med drugim za razstave, koncerte in poročne obrede.

Po besedah strokovnega sodelavca RIC-a Janeza Weissa projekt združuje inovativne pristope interpretacije dediščine plemiške rodbine von Tschernembl. V sklopu prenove je nastala tudi nova celostna grafična podoba znamke Grad Črnomelj, povezana z regijsko identiteto Bele krajine.

Samostan Kostanjevica na Krki z evropskimi sredstvi za celovito obnovo

Kulturni spomenik državnega pomena, nekdanji cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, ki danes gosti Muzej sodobne in moderne umetnosti, bo deležen obsežne prenove. Od skupne investicije, ocenjene na 2,95 milijona evrov, bo 2,41 milijona evrov zagotovljenih iz evropske kohezijske politike. Naložba nosi naziv Obnova kulturne dediščine za interpretacijo Nature 2000 – Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, sredstva pa je odobrilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Kot poudarjajo na ministrstvu, bo ministrstvo za kulturo obnovilo del kompleksa ter vzpostavilo nove javno dostopne prostore za interpretacijo varovanja biotske raznovrstnosti. S tem projekt krepi ozaveščenost o naravni dediščini in trajnostnem razvoju.

Obnova bo zajela severni del zahodnega trakta samostana v pritličju, prvem, drugem in tretjem nadstropju ter zvonik cerkve. Predvideni so novi vhodni in razstavni prostori, dvigalo ter izboljšana dostopnost za gibalno ovirane osebe. V pritličju bo urejena vstopna točka za obiskovalce, v višjih etažah pa prostori za razstavno interpretacijo območja Nature 2000 s poudarkom na gozdovih in reki Krki. Zvonik bo preurejen v razstavni in razgledni prostor, namenjen doživetju kulturne krajine.

Del projekta je tudi spodbujanje kulturnega turizma

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je skupaj z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem podpisala pogodbo o obnovi zidanice skladatelja Marjana Kozine. Celovita prenova objekta na Trški Gori nad Novim mestom je ocenjena na približno 1,2 milijona evrov.

Kozinova zidanica, že dolgo zapuščena in brez ustreznega vzdrževanja, je propadala, zato jo je Mestna občina Novo mesto pred leti odkupila in pripravila načrt obnove. Projekt bo prispeval tako k ohranjanju kulturne dediščine kot tudi k razvoju turistične ponudbe Trške Gore, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Obnova vključuje rekonstrukcijo objekta: zamenjavo dotrajanih zidov, fasade, ostrešja in kritine, pa tudi prenovo notranje opreme in vinogradniškega inventarja. Predvidena je dodatna razstavna infrastruktura, vse posege pa bodo izvedli skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Posebna pozornost bo namenjena uporabi avtentičnih materialov ter ohranjanju tradicionalnih znanj in veščin.

Sestavni del projekta so tudi aktivnosti za spodbujanje kulturnega turizma ter zagotavljanje dostopnosti dediščine širšemu krogu obiskovalcev, tudi za osebe z različnimi omejitvami.

Tematske razstave kot del prenove

Prenova bo omogočila vzpostavitev novih kulturno-turističnih vsebin. Načrtovana je stalna interaktivna razstava o življenju in delu Marjana Kozine ter rastoče zbirke ljudskega izročila, oblikovane skozi letne fizične in digitalne tematske postavitve. Dodana bo tudi zbirka dolenjskih vin. V program bodo vključeni tematsko leto Marjana Kozine 2027, vsakoletni Kozinov dan (4. junija, na skladateljev rojstni dan) ter Mednarodni glasbeni festival Kozina.

Vrečko: Dodana vrednost bo rezidenca za skladatelje

Ministrica Vrečko je ob podpisu pogodbe poudarila, da je bil Kozina (†1966) po drugi svetovni vojni prvi direktor Slovenske filharmonije in eden najpomembnejših slovenskih skladateljev filmske glasbe. Med drugim je ustvaril glasbo za klasike Kekec, Na svoji zemlji in Dolina miru.

»Spominske hiše pomembno dopolnjujejo našo muzejsko ponudbo in so pri obiskovalcih zelo priljubljene. V tem mandatu smo obnovili Pelikanov muzej, obnavljamo Prešernovo hišo, domačijo Miška Kranjca, zdaj pa še Kozinovo zidanico,« je povedala ministrica. Po njenih besedah bo dodana vrednost prenovljene zidanice tudi rezidenčni program za skladatelje in manjša koncertna dvorana.

Župan Macedoni je poudaril visoko kulturno-zgodovinsko vrednost zidanice, ki nosi simbolni pomen v povezavi z enim največjih slovenskih skladateljev 20. stoletja. »Kozina je ob vrnitvi v domovino rad ustvarjal na svoji ljubi Trški Gori. Z vsebino prenove, ki jo posvečamo temu velikemu ustvarjalcu, bomo mestu dodali nov kamenček v mozaik bogate kulturne dediščine,« je dodal.

V središču Kopra so pod uradnimi dvojezičnimi napisi trgov in ulic namestili nove table, ki ohranjajo nekdanja poimenovanja ulic, trgov in nabrežij. Nove različice tabel so postavili, ker so prejšnjim očitali kršenje zakona o javni rabi slovenščine, na prejšnjih tablah so bili namreč toponimi zapisani samo v italijanščini.

Potem ko je inšpektorat za kulturo in medije Mestni občini Koper (MOK) očital kršitev zakona o javni rabi slovenščine, ker na označevalnih tablah z zgodovinskimi imeni ni bilo ustreznih slovenskih prevodov, so jih morali odstraniti. Zdaj je občina namestila nove z drugačno grafično podobo. Na njih je grb občine in napis, iz katerega izhaja, da gre za nekdanja poimenovanja. Celostna podoba obvestilnih tabel je narejena na osnovi predloga strokovne komisije za področje toponomastike v MOK.

Spomnimo: na spornih tablah v središču Kopra so bila navedena zgodovinska imena trgov in ulic iz preteklih stoletjih, zaradi česar so bila v italijanskem jeziku oziroma beneškem narečju, ki je bilo nekoč v rabi. Ker ni bilo obenem še slovenskega prevoda, je Inšpektorat za kulturo in medije ugotovil kršitev zakona o javni rabi slovenskega jezika in zahteval njihovo odstranitev.

Občina je zdaj v starem mestnem jedru Kopra za 50 novih obvestilnih tabel, ki so nameščene pod uradnimi dvojezičnimi napisi trgov in ulic, namenila nekaj več kot 10.000 evrov, prejšnjim lokacijam pa so dodali še 13 novih. Zdaj ohranjajo nekdanja poimenovanja ulic, trgov in nabrežij. “Nove obvestilne table so samo nadaljevanje projekta postavitve obvestilnih tabel skladno z dinamiko dela strokovne komisije za področje toponomastike v MOK,” pojasnjujejo v kabinetu župana Aleša Bržana.

Kot navajajo, je razlika s prejšnjimi v tem, da je zdaj nad napisom grb koprske občine “v nevtralnih barvah, da ne bi obvestilne table zamenjali za uradno imenovanje”, dodan je tudi napis “zgodovina mesta/storia cittadina”, iz katerega izhaja, da gre za nekdanja poimenovanja. Slovenskemu napisu “nekdanji” je dodan italijanski prevod – beseda “già” nad imenom ulice oziroma območja.

Ker so bile lani table odstranjene zaradi po mnenju inšpektorata za kulturo in medije neustreznih jezikovnih navedb, nas je zanimalo, ali je nova rešitev za inšpektorat ustrezna. A na koprski občini navajajo, da pridobitev dovoljenja ni potrebna.

“V postopku ni predvidena pridobitev dovoljenja Inšpektorata za kulturo. Novo verzijo obvestilnih tabel je potrdila strokovna komisija za področje toponomastike v MOK. Pred namestitvijo obvestilnih tabel smo pridobili tudi kulturnovarstveno soglasje s stani Zavoda za varstvo kulturne dediščine,” so zapisali v odgovoru na naše vprašanje.