Leto 2023 je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) sedem držav po svetu svoje potrebe po električni energiji, že pokriva skoraj izključno z obnovljivimi viri energije. To so Albanija, Butan, Nepal, Paragvaj, Islandija, Etiopija in Demokratična republika Kongo, ki so lani s pomočjo geotermalne, hidro, solarne in vetrne energije proizvedle več kot 99,7 odstotkov elektrike, ki so jo porabile. 

Norveška se je približala z 98,38 odstotka pridobljene električne energije iz vetra, vode ali sonca. Nemčija in Portugalska se lahko kratek čas prav tako oskrbujejo s 100-odstotno energijo vetra, vode in sonca. 

Drugih 40 držav je v letih 2021 in 2022 vsaj polovico svoje električne energije pridobilo iz obnovljivih virov, vključno z 11 državami v Evropi. 

“Ne potrebujemo čudežnih tehnologij,” je ob objavi teh podatkov dejal Mark Jacobson, profesor z Univerze Stanford. “Ustaviti moramo emisije z elektrifikacijo vsega in zagotavljanjem električne energije z vetrom, vodo in soncem, kar vključuje veter na kopnem, solarno fotovoltaiko, koncentrirano solarno energijo, geotermalno energijo, majhne hidroelektrarne in velike hidroelektrarne,” je dejal po poročanju The Independent. 

Lani rekordno veliko postavitev novih vetrnic

V letu 2023 so po svetu postavili za 116 gigavatov zmogljivosti novih vetrnih elektrarn, kaže zadnje poročilo Global Wind Report, ki ga je pripravilo združenje Global Wind Energy Council (GWEC). To je 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kar pomeni, da je bilo lansko leto rekordno za nove vetrne projekte.

Vodilna med državami, ki so postavile največ novih vetrnih elektrarn na morju in kopnem, je bila Kitajska. Sledile so ji ZDA, Brazilija in Nemčija. Lansko leto je bilo rekordno tudi v Evropi, saj je bilo postavljenih za 3,8 gigavata novih vetrnih zmogljivosti na morju, predvsem zahvaljujoč močni rasti na Nizozemskem.

Poročilo sicer ugotavlja, da čeprav je rast vetrne energije močno koncentrirana v nekaj velikih državah, so tudi nekatere druge regije in države zabeležile rekordno rast. Afrika in Bližnji vzhod sta leta 2023 namestila za skoraj en gigavat vetrnih elektrarn, kar je skoraj trikrat več kot leto poprej.

Avtorji poročila so zapisali, da se svet “premika v pravo smer v boju proti podnebnim spremembam”, hkrati pa so opozorili, da mora letna rast do leta 2030 znašati vsaj 320 gigavatov, če želimo izpolniti zavezo COP28 o potrojitvi obnovljivih virov energije do konca desetletja. 

“Lepo je videti, da se vetrna industrija krepi in ponosni smo, da smo dosegli nov letni rekord. Vendar pa moramo storiti še veliko več, da sprostimo rast,” je za Euronews dejal generalni direktor GWEC Ben Blackwell.

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju (Cop28) decembra lani so se države dogovorile o odmiku od uporabe fosilnih goriv, kar je bilo na eni strani označeno za zgodovinski dosežek in začetek konca fosilne ere (zaradi prve omembe fosilnih goriv v zaključnem dokumentu podnebnih pogajanj), na drugi strani pa za poraz podnebnih pogajanj (ker ni bila omenjena popolna odprava fosilnih goriv). Ne glede na različne poglede o uspešnosti Cop28 zdaj države, tudi Slovenijo, čaka uresničevanje dogovorjenih zavez.

Sončna energija bi lahko prehitela ostale obnovljive vire

Čeprav se države, ki trenutno večinsko pokrivajo svoje potrebe po električni energiji s pomočjo obnovljivih virov, močno zanašajo na hidro in vetrno energijo, strokovnjaki pričakujejo, da se bo v bližnji prihodnosti trend obrnil v prid sončne energije. Solarna tehnologija je namreč zelo napredovala in stroški povezani z njo drastično upadajo. 

To kažejo tudi podatki, da je lani sončna energija predstavljala 73 odstotkov vse rasti pri obnovljivih virih, medtem ko ji je sledila vetrna energija s 24 odstotki. Sicer sončna energija trenutno predstavlja 37 odstotkov celotne svetovne zmogljivosti obnovljivih virov energije. 

Študija, ki sta jo lani opravili Univerza v Exeterju in University College London, napoveduje, da bo sončna energija dosegla točko preloma in postala glavni svetovni vir energije do leta 2050. 

Vlada z novelo energetskega zakona v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin, v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva – torej tudi na drva. V Novi Sloveniji zato že grozijo z referendumom.

Kot pravijo v stranki Nova Slovenija, je takšen zakon nesprejemljiv, še posebej ob dejstvu, da je v Sloveniji toliko gozda in da bi prepoved veljala le za gospodinjstva, ne pa tudi za industrijo. Veliko ljudi bi tako moralo za ogrevanje plačevati več. Na pristojnem ministrstvu pa odgovarjajo, da potrebe po referendumu ne vidijo.

Prizadetih bo več prebivalcev, novi energetski zakon močno posega v življenje ljudi – opozarja nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. “Nas skrbi ta aktivističen pogled vlade, tak nonšalanten, vsi bomo imeli ogrevanje na elektriko, kdo bo pa to plačal ljudem?”

Zakon, kot pravi, prepoveduje vgradnjo kotlov na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjih, v strnjenih naseljih prepoveduje vgradnjo kurilnih naprav na tekoča in trda goriva. “Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala pri zakonu, bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu,” napoveduje Vrtovec iz opozicijske NSi.   

“Tudi referenduma se ne bojimo,” na drugi strani odgovarja Tina Seršen iz ministrstva za okolje. 

Ne odpovedujemo se uporabi lesne biomase, še dodaja Seršenova, država jo spodbuja in jo bo tudi v prihodnje. Da vlada s tem zakonom želi le: “Če danes gradiš novo hišo, ki mora biti po pravilniku, sprejetem dve leti nazaj, skoraj 0-energijska, danes ne potrebuješ utekočinjenega naftnega plina, ne potrebuješ zemeljskega plina, razmisli o alternativah. Skušamo zajeziti širjenje rabe fosilnih goriv.”

“S plinom naredimo manj kot dva odstotka CO2 izpustov in danes bi to radi ukinjali, kljub temu, da smo vlagali enormna sredstva v to plinsko omrežje,” se čudi Vrtovec, ki dodaja, da bo tak sistem lahko mnoge prisilil k nakupu toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in posledično v višje omrežnine. “Ko se bo naprava pokvarila, kotel na drva pokvaril, ne bo drugega, kot da bo družina segla globoko v denarnice, dala 15 tisoč za toplotno črpalko, potem še sončne panele. Ves sistem gre v to, da bodo ljudje za ogrevanje plačevali preveč.”

“Če imaš ti danes v obstoječi hiši kotlovnico in se ta peč pokvari in jo moraš zamenjati. Izbira je tvoja. In tudi ko bo zakon veljal, ne bo čisto nič drugače,” odgovarja Seršenova.

Tokrat pa – v tem predlogu zakona – jedrska energija ni več ignorirana, zapisana je med nizkoogljične, so zadovoljni njeni zagovorniki. Še vedno pa opozarjajo, da država z zakonom spodbuja uporabo le obnovljivih virov. “Ne spodbuja vseh nizkoogljičnih virov. Zanikanje enega nizkoogljičnega vira in preferiranje ene tehnologije pač ne vodi v pravo smer,” opozarja urednica portala Jedrska.si Tamara Langus. 

Da bi zakon še spremenili, bodo v NSi pripravili še obširna dopolnila.

Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …

Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.

Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.

Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.

Največja energetska skupnost v Sloveniji

Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.

Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.