DOGODKI
Eva Pirc, inženirka leta 2025: “Razumevanje odpira vrata domišljiji in inovacijam”
Prejemnica naziva inženirka leta 2025 je dr. Eva Pirc, razvojna inženirka v podjetju Dewesoft. Na slavnostni razglasitvi Inženirka leta 2025 so zbrane v Cankarjevem domu nagovorili predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič ter ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer.
V središče izbora organizatorji postavljajo odliko ali potencial izbrane inženirke leta, da je zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. To so letos prepoznali v dr. Evi Pirc: »Eva je vzor, da ustvarjalni duh v inženirstvu ne le obstaja, temveč tam resnično zaživi. Njeno delo je fuzija dveh navidezno ločenih svetov: tehnike in domišljije. A Eva poudarja: ‘Kam pa pridemo brez domišljije?’ Ta misel je jedro njenega poslanstva. Mladim želi približati inženirstvo kot ustvarjalen poklic. Kot delo, v katerem znanje, ki ga poganja domišljija, premika meje. In spreminja svet na bolje.« Doktorica elektrotehnike kot razvojna inženirka v podjetju Dewesoft načrtuje in testira elektronska vezja ter razvija nove tehnološke rešitve.
Eva Pirc, inženirka leta 2025, je ob razglasitvi poudarila: »Otroci bi se morali z inženirstvom spoznavati že prej in ne samo po naključju. Več bi morali narediti za ohranjanje njihove domišljije in igrivosti tudi kasneje med šolanjem. Pri meni je bilo razumevanje ključno. Le če stvari razumeš, lahko na tem delaš še naprej. Tam se odpre polje domišljije in inovacij.«

Vidnost ustvarja možnost, možnost pa prihodnost
Častna pokroviteljica izbora in osrednja govornica na dogodku predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, je vsem zbranim, predvsem pa 10 nominirankam, položila na srce: »Vidnost ustvarja možnost, možnost pa prihodnost. Prav zato je tako zelo dragoceno, da se inženirke povezujete z mladimi, ki še zlasti potrebujejo našo podporo in oporo. Kajti prihodnost se začne tam, kjer otrok začuti varnost, sprejetost in spodbudo. Vse to tudi sama opažam, ko se pogovarjam s sodelujočimi v projektu od Alje do Žana, ki ga izvaja moja Fundacija Alma.«Izpostavila je tudi izjemno odgovorno poslanstvo inženirk: mlade navdihniti, jim zagotoviti pomembne informacije in jih opogumiti, da bodo samozavestno raziskovali, spoznavali sami sebe ter ob podpori staršev, učiteljev, mentorjev in skupnosti razvili svoje talente v odličnost.

Domišljija kot iskra znanju
Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, predsednica uprave Siemens Hrvaška in direktorica Siemens Srbija ter pobudnica izbora Inženirka leta, je v uvodnem nagovoru izpostavila: »Za rdečo nit današnjega dogodka smo izbrali domišljijo – tudi zato, ker jo v Sloveniji pogosto podcenjujemo. A prav domišljija je most med tem, kar je, in tem, kar lahko postane. Domišljija ni nasprotje znanju – je njegova iskra. Ko se sreča z znanjem, izkušnjami in pogumom za odločanje, nastanejo rešitve. Takšne, ki premikajo in spreminjajo podjetja, panoge in družbe.«
Potrebujemo ljudi, ki pokažejo ‘kako’, ne samo ‘zakaj’
»Nominiranke in prejemnice naziva inženirka leta dokazujejo, da za dekleta in ženske v tako imenovanih STEM poklicih ni omejitev, kar je še vedno pogost stereotip. Zato vsi, od staršev, sorodnikov do učiteljic, učiteljev, profesoric, profesorjev spodbujajmo deklice in dekleta, da razvijajo svojo naravoslovno in tehnično nadarjenost, ki bo skozi izobraževanje prerasla v talent,« je poudaril dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer pa je dodala: »Inženirke rušijo stereotipe tam, kjer je to najtežje – v realnem svetu, z lastnim zgledom. Naslednji korak ni le navduševanje mladih, ampak konkretno prenašanje znanja in samozavesti tudi na odrasle. Inženirke lahko pri tem naredijo ključno razliko, saj govorijo iz prakse in pokažejo, da tehnologija ni abstraktna, ampak uporabna. Ko govorimo o digitalni preobrazbi, potrebujemo ljudi, ki pokažejo ‘kako’, ne samo ‘zakaj’.«

Metodologija izbora: inženirka leta po izboru štirih komisij
Na odločitev, katera od letošnjih desetih nominirank predstavlja največji zgled in je navdih mladim dekletom, so s svojimi glasovi enakovredno vplivale štiri komisije: osem generacij vseh dosedanjih nominirank za priznanje inženirka leta, predstavniki medijev, dijakinje in učitelji iz konzorcija gimnazij ter šolskih centrov Inženirke in inženirji bomo! ter predstavniki organizatorja in partnerjev izbora Inženirka leta. V središče izbora organizatorji postavljajo odliko ali potencial izbrane inženirke leta, da je kot inženirka zgled in navdih mlajšim generacijam deklet.
Deset nominirank za inženirko leta 2025
V letošnji izbor nominirank za inženirko leta 2025 so se uvrstile (po abecednem vrstnem redu imen): Ajda Zavrtanik Drglin, programerka in vodja delovne skupine za umetno inteligenco v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK); Barbara Kalšek, vodja gradbišča v podjetju Pomgrad; Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike v podjetju Dewesoft; Iza Resnik Strozak, managerka za kakovost in okoljev podjetju MM Količevo; Kaja Jaklin, podatkovna inženirka specialistka in vodja ekipe v podjetju GEN-I; Manca Krumpačnik, raziskovalka strokovnjakinja jr. v podjetju Plastika Skaza; Marta Pregl, višja ekspertinja procesnih tehnologij v podjetju Lek, članu skupine Sandoz; Nuša Bremec, tehnologinja orodjarne v podjetju MAHLE Electric Drives Bovec; Rebeka Danica Pacek, konstrukterka naprav v podjetju Iskra PIO; Tadeja Volaušek, vodja kemijskih in tehnoloških projektov v podjejtu Nanoten.

Izbor je osmič potekal v soorganizaciji revije IRT3000 in družbe Mediade ter sodelujočih partnerjev. Je del projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih od leta 2012 navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.

Več o izboru na spletni strani Inženirka leta.
DOGODKI
Simpozij Plečnik in mesto – Nove perspektive
V petek, 28. avgusta 2026, bo med 15. in 18. uro v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani potekal simpozij Plečnik in mesto – Nove perspektive. Simpozij, ki ga v okviru programa AA Nanotourism Visiting School organizirata Architectural Association iz Londona in Muzej za arhitekturo in oblikovanje, bo v angleškem jeziku ponudil prostor za sodobne poglede na dediščino Jožeta Plečnika ter njeno vlogo v arhitekturnem izobraževanju, teoriji in projektiranju.
O simpoziju in tematski fokus
Simpozij raziskuje sodobne reinterpreatcije in generativni potencial zapuščine Jožeta Plečnika. Dogodek odpira prostor za razmislek o tem, kako Plečnikovo delo ne ponuja le zgodovinskega reference, temveč ostaja izjemno aktualno orodje za sodobno arhitekturno izobraževanje, teorijo in projektiranje tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru. Pet govorcev bo na simpoziju, ki poteka že tretje leto zapored, poskušalo ponuditi nove perspektive na delo Jožeta Plečnika.
Kontekst: AA Nanotourism
Simpozij poteka v okviru programa AA Nanotourism Visiting School, mednarodne raziskovalno-oblikovalske platforme pod okriljem Architectural Association (AA) iz Londona. Nanoturizem deluje kot kritičen odziv na učinke masovnega turizma ter raziskuje lokalne, trajnostne in specifične prostorske strategije, ki temeljijo na sooblikovanju ter sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in kulturno dediščino. AA Nanotourism Visiting School bo letos že tretje leto zapored potekal v Ljubljani, v sodelovanju z MAO, Fakulteto za Arhitekturo, Univerze v Ljubljani ter TU Wien.
Format in govorniki
Dogodek je zasnovan kot serija kratkih predavanj in predstavitvenih prispevkov, ki jim sledi okrogla miza in razprava z publiko.

1. Učiti se od Plečnika
Vid Žnidaršič: Arhitekt, arhitekturni zgodovinar in pedagog, ki deluje v Londonu. Poleg programa AA Nanotourism Visiting School, ki ga vodi, deluje tudi kot Design Fellow na magistrskem študiju (MArch) Univerze v Cambridgeu in Studio Master v prvem letniku na Architectural Association v Londonu. Njegovo poučevanje v Združenem kraljestvu in Sloveniji pogosto črpa iz opusa Jožeta Plečnika ter raziskuje, kako arhitekturne in urbanistične intervencije ostajajo generativne v sodobnem oblikovalskem izobraževanju — o čemer bo razmišljal na letošnjem simpoziju.
2. Nov namen, nova interpretacija
Fanny Bruckbauer, David Eibensteiner, Dora Janušič in Larissa Silva Lopes (Publikacija Nov namen, nova interpretacija): Mednarodna skupina študentov in arhitektov (TU Wien, UL FA, Clancy Moore Architects), ki so se povezali na delavnici AA Nanotourism 2024. Pod mentorstvom AA Nanoturizem ter ob podpori Plečnikove hiše so razvili publikacijo Nov namen, nova interpretacija: po sledeh spolij in ponovne uporabe v Plečnikovi Ljubljani ter spremljajočo razstavo. Na simpoziju bo Dora Janušič v imenu skupine predstavila njihov skupni raziskovalni projekt, publikacijo ter spremljajočo razstavo. Prispevek raziskuje Plečnikovo uporabo spolij ter njegove metode recikliranja in reinterpretacije materialne dediščine. S tem ponuja nov pogled na Plečnikovo delo, nevidne povezave v Ljubljani in sodobni razvoj mesta.
3. Plečnikov izmišljen dnevnik
Klaske Havik: je profesorica metod analize in domišljije na Fakulteti za arhitekturo v Delftu. Med njenimi publikacijami so Urban Literacy (2014) ter zbirki Architectural Positions (2009) in Writingplace (2016). Bila je urednica arhitekturnih revij de Architect in OASE ter ustanovila revijo Writingplace journal for Architecture and Literature. Na simpoziju bo Plečnikovo delo v Ljubljani predstavila kot dvojni opus, v katerem se prepletajo zgodbe arhitekta in mesta. Njeno predavanje na simpoziju ponuja spekulativni literarni opis treh obdobij v življenju in delu Jožeta Plečnika. Predavanje sledi potem arhitekta v sodobni Ljubljani ter si zamišlja, kako so se njegovo branje mesta in njegovi pogledi na vlogo arhitekta spreminjali v posameznih zaporednih obdobjih.
4. Plečnik in njegov dvojnik: repeticija kot arhitekturna operacija
Eva Gusel: je arhitektka in publicistka, ki deluje na področjih arhitekturnega projektiranja, arhitekturne kritike in teorije, s poudarkom na raziskovanju sodobnih arhitekturnih in drugih ustvarjalnih praks. Je soavtorica več razstav in prenov, med drugim prenove odvetniških pisarn v Metalki, ki je bila nominirana za Plečnikovo medaljo. Na letošnjem simpoziju njeno predavanje raziskuje podvajanje in ponavljanje kot značilno operacijo v Plečnikovi arhitekturi. Namesto preprostega izposojanja iz zgodovine Plečnik znova in znova kopira, preoblikuje in celo posnema samega sebe, s čimer podvajanje spreminja v igrivo in presenetljivo sodobno projektantsko metodo.
5. Plečnikova literarna kritika
Miloš Kosec: je docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Magistrski študij je zaključil leta 2014 v Ljubljani z nalogo »Ruševine kot arhitekturni objekti«, doktorat pa leta 2019 na Birkbeck Collegu Univerze v Londonu z doktorsko disertacijo »Pasivizem: aktivizem in pasivnost v sodobni arhitekturi«. Miloš je tudi kurator in kritik. Njegovo raziskovanje se osredotoča na zgodovino modernizma, politiko in spomenike, propadanje in rušenje, dediščino, pojem pasivnosti ter nematerialne intervencije v prostoru. Prispevek na letošnjem simpoziju bo odprl vprašanje o literaturi kot polju arhitekture. Zakaj je ponovno branje literature Jožeta Javorška in Lojzeta Kovačiča ključno, da Plečnika osvobodimo spon “večne” ikone in tržnega blaga ter ga vržemo v sredo konfliktnega urbanega življenja?
DOGODKI
Svetlobna gverila: Od kombija do svetlobnega talismana
V okviru festivala Svetlobna gverila bo umetniški trio Canemorto v Ljubljani ponovno aktiviral svojo edinstveno štirikolesno svetlobno instalacijo Sijajni kombi. Vozilo, na katerem je upodobljenih 18 simbolov sreče iz različnih kultur sveta, umetniki opisujejo kot »najmočnejši generator sreče na svetu«. Po predstavitvi v slovenski prestolnici se bo umetniško delo vrnilo v Torino.
Anonimni italijanski kolektiv, ki je aprila v Galeriji Vžigalica odprl razstavo Slikarska dirka, se v okviru 20. edicije festivala Svetlobna gverila ponovno ustavlja v Ljubljani. Na Trgu francoske revolucije bodo med 20.30 in 23. uro izvedli performans aktivacije Sijajnega kombija. Obiskovalce vabijo, da v zameno za amulet tria Canemorto s seboj prinesejo manjšo simbolično daritev.

Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi katalog in avtorski kratki film Radiant Van. Film prikazuje preobrazbo običajnega dostavnega vozila v Sijajni kombi ter spremlja potovanje umetniškega tria iz Torina v Ljubljano. Scenarij so napisali člani kolektiva Canemorto, režijo pa podpisuje Marco Proserpio. Za oblikovanje zvoka je poskrbel Matteo Pansana, fotografijo pa je ustvaril Alessandro Trapezio.
Angleško-italijansko-slovenski katalog o projektu Sijajni kombi je izšel pri beneški butični založbi Bruno. Vključuje prispevke urednika in kuratorja projekta Antonia Grullija iz torinske umetniške iniciative Luci d’Artista, kuratorja Galerije Vžigalica Janija Pirnata ter kuratorja, kritika in pisatelja Matjaža Brulca.
Svetlobna instalacija med avtomobilsko dediščino in mistiko
Po besedah Antonia Grullija projekt Sijajni kombi združuje dve pomembni plati Torina: bogato avtomobilsko tradicijo in dolgo zgodovino zanimanja za magijo ter ezoteriko. Kolektivu Canemorto, ki prihaja iz Bologne in je znan po raznolikih umetniških pristopih, je uspelo običajni fiat ducato preobraziti v svojevrstno mobilno svetlobno skulpturo oziroma veliko čarobno svetilko.

Ko se sodobna umetnost sreča z dirkaško kulturo
Slovensko občinstvo je delo tria Canemorto prvič spoznalo marca letos ob razstavi v Galeriji Vžigalica. Umetniki so takrat v Ljubljano pripeljali slike za razstavno postavitev kar s svojim kombijem. Po besedah Janija Pirnata je projekt na zanimiv način povezal svet sodobne umetnosti in avtomobilističnih dirk ter hkrati preizpraševal institucionalne okvire umetniškega prostora, kar je blizu tudi programu Galerije Vžigalica.
Sijajni kombi je bil prvič aktiviran maja letos ob robu Beneškega bienala. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil slovenski javnosti premierno predstavljen na odprtju 20. festivala Svetlobna gverila, enega vodilnih evropskih festivalov svetlobne umetnosti, ki ga kurirata Katerina Mirović in Nika Erjavec.
Projekt s svojo simboliko in motivi iz različnih kulturnih okolij neposredno nagovarja letošnjo osrednjo temo festivala – raznolikost. Organizatorji trio Canemorto opisujejo kot iskriv, raziskovalen in duhovit kolektiv, ki svojo ustvarjalnost pogosto prepleta s subtilno provokacijo ter inovativnimi umetniškimi pristopi.

Anonimni italijanski umetniški trio Canemorto deluje od leta 2007. Njegovi člani nastopajo zamaskirani, sporazumevajo se v neznanem jeziku in častijo pasje božanstvo z imenom Txakurra.
Umetniški kolektiv, ki briše meje med resničnostjo in fikcijo
Po lastnih besedah jim prav Txakurra daje moč, da ustvarjajo kot enoten umetniški organizem. V skoraj dveh desetletjih delovanja so razvili samosvoj izraz, ki združuje elemente konceptualne umetnosti, underground subkultur in dadaistične provokacije. Njihov nadrealistični pripovedni svet nenehno prepleta resničnost in fikcijo.
Slikarstvo, kiparstvo, video in performans v njihovem ustvarjalnem procesu sobivajo znotraj ekspresivnega, ironičnega in nenehno spreminjajočega se imaginarija, so zapisali v Galeriji Vžigalica.

Arhitektura
Radovljica znova v znamenju Ivana Vurnika in slovenske arhitekturne dediščine
V Radovljici te dni potekajo tradicionalni Vurnikovi dnevi, festival, posvečen enemu najpomembnejših slovenskih arhitektov in urbanistov. Dogodek, ki ga ob obletnici rojstva Ivana Vurnika pripravlja Center arhitekture Slovenije v sodelovanju s številnimi lokalnimi in nacionalnimi partnerji, tudi letos povezuje arhitekturo, kulturno dediščino, izobraževanje in sodobne interpretacije prostora.
Festival, ki ga od leta 2014 gostijo Vurnikovo mesto in njegove institucije, presega okvir klasične arhitekturne prireditve. V ospredje postavlja vprašanja identitete, pripadnosti, odnosa do prostora in pomena arhitekturne dediščine v sodobni družbi.
Arhitekt, ki je zaznamoval slovensko moderno
Ivan Vurnik velja za enega ključnih pionirjev moderne arhitekture na Slovenskem. Njegovo ustvarjanje je pomembno vplivalo na razvoj slovenske arhitekturne misli v prvi polovici 20. stoletja, skupaj z ženo, slikarko in oblikovalko Heleno Kottler Vurnik, pa sta ustvarila prepoznaven oblikovalski izraz, ki še danes predstavlja pomemben del nacionalne kulturne dediščine.
Prav Radovljica, kjer je Vurnik preživel del svojega življenja, ostaja eno osrednjih prizorišč ohranjanja in predstavljanja njegove zapuščine.

Razstave, nagrade in razmislek o identiteti prostora
Letošnji festival se je začel z odprtjem razstave fotografskega natečaja ter razglasitvijo nagrajencev. V radovljiški graščini je do konca junija na ogled izbor fotografij, ki skozi različne poglede interpretirajo arhitekturo, prostor in dediščino.
Pomemben del programa predstavlja tudi razstava Sledi narodnosti v gorenjski arhitekturi, ki na Vurnikovem trgu skozi izbrane arhitekturne primere odpira razpravo o odnosu med tradicijo, identiteto, sodobnostjo in grajenim okoljem. Razstava bo obiskovalcem na voljo vse do konca avgusta.
V okviru festivala je bila podeljena tudi Vurnikova študentska nagrada, namenjena perspektivnim študentom arhitekture in urbanizma. Priznanje spodbuja razvoj novih generacij arhitektov ter izpostavlja kakovostne študijske in raziskovalne projekte.

Arhitektura kot navdih za mlade generacije
Posebna pozornost je tudi letos namenjena izobraževanju mladih. Junija v Radovljici potekajo ustvarjalne delavnice, na katerih osnovnošolci spoznavajo življenje in delo Ivana Vurnika ter Helene Kottler Vurnik. S pomočjo ustvarjalnih nalog in prostorskih eksperimentov odkrivajo arhitekturo kot del vsakdanjega življenja ter pomen oblikovanja prostora.
Takšni programi prispevajo k večjemu razumevanju arhitekture med mladimi in spodbujajo zavedanje o pomenu kakovostno oblikovanega grajenega okolja.
Vurnikova dediščina tudi skozi kulinariko in jesenski program
Festival tudi letos vključuje nekoliko drugačen pogled na dediščino zakoncev Vurnik. V radovljiški Hiši Linhart je skozi junij na voljo poseben Vurnikov meni, ki temelji na raziskovanju njunih prehranskih navad in priljubljenih jedi. Kuharski mojster Uroš Štefelin jih je interpretiral v sodobni kulinarični zgodbi.

Program se bo nadaljeval tudi v jesenskih mesecih. Septembra bo na sporedu Vurnikov filmski večer, oktobra pa sledijo arhitekturna šola, strokovna vodstva, kolesarsko doživetje ter drugi dogodki, ki bodo obiskovalcem omogočili poglobljeno spoznavanje Vurnikove arhitekturne zapuščine.
Vurnikovi dnevi tako ostajajo eden pomembnejših slovenskih festivalov, ki arhitekturo predstavlja kot živo kulturno prakso ter jo povezuje z vprašanji identitete, prostora in kakovosti bivanja.
-
Arhitektura2 meseca nazajZakaj je Bauhaus znova v središču kulturnih in arhitekturnih razprav?
-
GRADNJA2 meseca nazajV četrtni skupnosti Polje bo zrasla nova stanovanjska soseska
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajSelnova Square: svež veter v sodobni kopalnici
-
Materiali2 meseca nazajJUB Home Colour: AI barvni svetovalec za enostavnejšo izbiro odtenkov
-
GOSPODARSTVO1 mesec nazajBiotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazajSvetovna novost: Bosch Spotless – prvi vgradni robotski sesalnik
-
Slovenija1 mesec nazajEvropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju
-
BIVANJE1 mesec nazajNačin, s katerim hiše “dihajo”, tudi ko nikogar ni doma: Pametno prezračevanje nepremičnin med dopusti

