Connect with us

RAZSTAVA

Razstava: V Sežani se predstavlja Herman Gvardjančič z nadaljevanjem projekta SLOVENAE 22 – Kras

Objavljeno

dne

V Veliki galeriji Ivana Varla v Kosovelovem domu bodo odprli razstavo slik Hermana Gvardjančiča. Umetnik je ob požaru na Krasu s prepoznavnim slikarsko-risarskim rokopisom ustvaril izseke požganega kraškega sveta. Gre za nadaljevanje projekta Slovenae, ki je začel nastajati leta 1988. Razstava bo na ogled do 19. oktobra.

Herman Gvardjančič je izrazito samosvoj predstavnik t. i. temnega modernizma. Njegove temačne slike, ki se nagibajo v abstrakcijo, a je nikoli v polnosti ne dosežejo, spadajo v polje visokega modernizma in abstraktnega ekspresionizma. Njegovo motivno in duhovno zatočišče je narava. Kot pravi avtor sam, mu je motiv način, da pove nekaj ne le o krajini, ampak o človeku, o sebi. Tako se skozi naravni pejsaž posveča eksistencialni tematiki.

Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, slikar Herman Gvardjančič, živi in ustvarja v Gorenji vasi – Retečah pri Škofji Loki. Kot piše v utemeljitvi Prešernove nagrade, je Gvardjančič že desetletja ena osrednjih figur slovenske likovne umetnosti. Od koncu študija konec 60. let je redno razstavljal doma in v tujini ter za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja.

Cikel Slovenae je začel ustvarjati leta 1988 in še vedno nastaja. Z njim razkriva, da je vraščen v slovenska tla, da ga nagovarja domači genius loci. Čeprav so dela vezana na slikarjev ožji in širši življenjski prostor ter premorejo njegovo intimno osebno izkušnjo, pa so v njih prisotna obča, globalna stanja in problemi. V njegovih delih je slišati klic zaskrbljenosti, opozorilo in svarilo človeku in človeštvu, je zapisala kustosinja Anamarija Stibilj Šajn.

Naravne katastrofe, ki smo jim priča tudi v našem okolju, so po njenih besedah čutečega avtorja poklicale k ustvarjanju. Slovenae 22: Kras predstavlja njegov odziv na kraško pokrajino, uničeno v požaru leta 2022. Avtor je obstal, začutil, se zamisli in odgovoril s prepoznavnim risarsko-slikarskim rokopisom odločne, neposredno izživete poteze in temne barvne palete. Ustvaril je izseke požganega, zoglenelega kraškega sveta. Likovna dela so nastala v kombinirani tehniki, za katero je uporabil oglje, akril in pepel. Izbrano temo je uresničil na različnih nosilcih velikega, pa tudi malega, povsem intimnega formata.

“Ob požaru na Krasu je s prepoznavnim slikarsko-risarskim rokopisom odločne, neposredno izživete poteze in temne barvne palete ustvaril izseke požganega, zoglenelega kraškega sveta, za kar je uporabil oglje, akril in pepel,” je zapisala kustosinja Anamarija Stibilj Šanj. Foto: Kosovelov dom

Gvardjančič se je rodil leta 1943 v naselju Gorenja vas – Reteče pri Škofji Loki. Leta 1968 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1973 končal tudi specialistični študij slikarstva. Študijsko se je izpopolnjeval na Poljskem in v Nemčiji. Do upokojitve je bil profesor za risanje in slikanje na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Živi in dela v Retečeh. Leta 2023 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

RAZSTAVA

Galerija Kresija mala odpira prostor Kolektivu Arhiv

Objavljeno

dne

Začasno razstavišče na Adamič-Lundrovem nabrežju bo najmanj do junija 2027 gostilo različne razstavne projekte. Kot prva bo v njem na ogled postavitev APPN skupine Kolektiv Arhiv.

Mestna občina Ljubljana je v stavbi Kresije uredila nov razstavni prostor Galerije Kresija, ki nastaja v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Začasno razstavišče odpira postavitev APPN oziroma Arhivov podrobni prostorski načrt, delo multidisciplinarne skupine Kolektiv Arhiv.

Prostor, ki ga na občini opredeljujejo kot začasno pop-up razstavišče, bo najmanj do junija 2027 namenjen različnim razstavnim projektom. Z njim se razširja obstoječa kulturna ponudba Ljubljane, hkrati pa odpira prostor za preizkušanje drugačnih razstavnih formatov, predstavljanje sodobne umetniške produkcije in neposrednejši stik z obiskovalci.

Zasnova izhaja iz modela Galerije Kresija, ki z javnim prostorom komunicira prek velikih izložbenih oken. Razstavne vsebine so tako vpete v mestno okolje in vidne tudi zunaj odpiralnega časa galerije. Novo prizorišče sledi enakim načelom odprtosti, dostopnosti in vidnosti ter umetniške projekte približuje mimoidočim in širši javnosti.

»Vizualni koncept temelji na odnosu med matično galerijo in njenim ‘podmladkom’. Začasna, sveža in gibljivejša različica ohranja identiteto Galerije Kresija, hkrati pa omogoča bolj eksperimentalno, odzivno in neposredno predstavljanje vsebin. Poimenovanji Galerija Kresija velika in Galerija Kresija mala zato ne označujeta velikosti obeh prostorov, temveč predvsem njun medsebojni odnos: uveljavljeno osrednjo galerijo in njen manjši, fleksibilnejši ter eksperimentalni razstavni prostor,« so pojasnili na Mestni občini Ljubljana.

Ob odprtju razstavišča bo predstavljena tudi njegova prva postavitev. Pripravila jo je multidisciplinarna skupina Kolektiv Arhiv, ki jo sestavljajo študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Tim Topić, Jernej Strmšek, Rene Ketiš, Eva Anzeljc in Ana Rogač ter študent Filozofske fakultete Lan Rahne.

Kolektiv je pred kratkim v Mali galeriji Banke Slovenije sklenil raziskovalno-razvojni projekt o industriji z naslovom Nine to Five. Ustvarjalci so v želji po razumevanju načinov, na katere se pojem industrije uteleša v njihovem izkustvenem polju, v zadnjem letu obiskali več industrijskih objektov.

S ponavljajočimi se obiski so se individualni vtisi članov postopoma povezali v skupno izkušnjo, ki jo kolektiv opisuje kot simbiotično sobivanje z industrijo. Postavitev APPN je prostorsko in vsebinsko udejanjenje tega odnosa.

»Raznoliki vtisi posameznih članov kolektiva se izražajo v končnem, ki izničuje individualizem posameznikov zavoljo uniformnega proizvodnega okolja in enotne predstavitve organizacije. S tem kolektiv zagotavlja, da bo splošna javnost dobila vtis o sposobnosti in učinkovitosti njegovega dela. Proizvodna linija se v uniformnem vzorcu razteza po stenah razstavnega prostora ter poudarja učinkovitost, saj je večina prostora izkoriščena in vsako mesto natančno premišljeno. Ostali uniformni elementi v prostoru so prav tako postavljeni po temeljito premišljenem protokolu, ki omogoča kar največjo optimizacijo doumevanja.«

Postavitev tako uporablja prostorsko logiko proizvodne linije, ponavljanje in uniformnost. Razstavni prostor obravnava kot organizirano okolje, v katerem razmerje med posameznikom in kolektivom postane del vsebine. APPN obenem nadaljuje raziskovanje industrije, ki ga je skupina začela s projektom Nine to Five, ter ga prenaša v novo razstavno okolje Galerije Kresija mala.

Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

EU ukinja financiranje beneškega bienala zaradi sodelovanja Rusije

Objavljeno

dne

Avtor

Evropska unija bo prekinila financiranje Beneškega bienala, potem ko se je Rusija po večletni odsotnosti znova predstavila na letošnji mednarodni razstavi sodobne umetnosti. Po odločitvi Evropske komisije bodo sredstva, ki so bila doslej namenjena bienalu, preusmerjena v podporo evropski filmski produkciji in razvoju sodobnih tehnologij.

Izvršna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen je pred dnevi na družbenem omrežju X zapisala, da odprtje ruskega nacionalnega paviljona ni skladno z vrednotami, ki jih želi Evropska unija podpirati s financiranjem kulturnih projektov. Ob tem je poudarila, da bi morale pobude, financirane z evropskim javnim denarjem, prispevati h krepitvi demokratičnih vrednot, ki po njeni oceni v današnji Rusiji niso spoštovane.

Prekinitev subvencije v višini dveh milijonov evrov

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Thomas Regnier je 21. julija sporočil, da je Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA) po opravljeni pravni presoji in na priporočilo Evropske komisije sprejela odločitev o prekinitvi tekoče subvencije Beneškemu bienalu v višini dveh milijonov evrov.

Po njegovih besedah morajo kulturni projekti, financirani iz evropskih javnih sredstev, varovati demokratične vrednote ter spodbujati odprt dialog, raznolikost in svobodo izražanja. Dodal je, da teh načel današnja Rusija po stališču Evropske komisije ne spoštuje.

Rusija se na bienale vrača po začetku vojne v Ukrajini

Rusija letos prvič sodeluje na Beneškem bienalu po začetku invazije na Ukrajino 24. februarja 2022. V svojem nacionalnem paviljonu predstavlja razstavo The Tree is Rooted in the Sky (Drevo je zakoreninjeno na nebu), pri kateri poleg ruskih sodelujejo tudi številni mednarodni umetniki.

Pri projektu sodeluje več kot 50 mladih glasbenikov, pesnikov in filozofov iz Rusije ter drugih držav, med njimi Argentine, Brazilije, Malija in Mehike. Ruski delegat za mednarodne kulturne izmenjave Mihail Švidkoj je marca letos za Art News poudaril, da razstava po njegovem mnenju dokazuje, da ruska kultura ostaja vpeta v mednarodni prostor. Ob tem je dejal, da so želeli ustvariti projekt, v katerem se prepletajo različni kulturni glasovi in jeziki.

Leta 2022 so ruski umetniki, ki bi morali nastopiti na bienalu, v znak protesta proti vojni svoje sodelovanje odpovedali, dve leti pozneje pa je Rusija svoj nacionalni paviljon prepustila Boliviji.

Na letošnjem bienalu sodeluje 99 držav

Za obiskovalce je 61. mednarodni umetnostni bienale vrata odprl 9. maja, razstave v beneškem Arzenalu, Vrtovih in na drugih prizoriščih pa bodo na ogled do 22. novembra. Letos sodeluje 99 držav, med njimi tudi Izrael, kar predstavlja opazno povečanje v primerjavi z letom 2024, ko se je predstavilo 88 držav.

Slovenijo zastopa projekt Zvočna sled nevidne hiše kolektiva Nonument Group, ki ga sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec. Slovenski predstavniki so bili med približno 200 umetniki, kustosi in drugimi kulturnimi delavci, ki so pred odprtjem bienala podpisali odprto pismo s pozivom k izključitvi Izraela iz letošnje prireditve.

Slovenijo zastopa projekt Zvočna sled nevidne hiše kolektiva Nonument Group, ki ga sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec. Foto: Peter Giodani.
Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

Krhkost sodobnih odnosov v delih Ane Sluga

Objavljeno

dne

Avtor

V prostoru nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki so zaživela dela slikarke Ane Sluga, ki s svojimi prepoznavnimi figurami – največkrat ženskimi liki – obiskovalca povabijo v intimne prizore notranjih stanj, zamolčanih odnosov in subtilnih razmerij moči.

V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Fragile, na kateri umetnica predstavlja novejši opus. V ospredju njenega ustvarjanja je razmislek o krhkosti sodobnih družbenih odnosov ter negotovem položaju posameznika v času informacijske prenasičenosti.

S prečiščeno in stilizirano figuraliko Ana Sluga prav skozi odsotnost odvečnih detajlov ustvarja izrazito psihološko napetost in občutek rahle tesnobe vsakdana, ki zaznamuje sodobni čas. Vizualne, prostorske in idejne poudarke povezuje v ambientalno postavitev, ki z razstavnim prostorom vzpostavlja premišljen dialog ter gledalca nagovarja na več ravneh.

Postavitev v nekdanji samostanski cerkvi odpira vprašanja, kako sploh poiskati ustrezen likovni jezik za upodobitev resničnosti prve četrtine 21. stoletja – obdobja, ki ga zaznamujejo negotovost, preobremenjenost z informacijami in vse bolj krhki medosebni odnosi.

V njenem opusu posebej izstopajo portreti žensk, ki niso klasične upodobitve družbenih vlog ali ustaljenih konvencij, temveč univerzalni odsevi neizrečenih odnosov in komaj zaznavnih premikov moči med posamezniki.

Kot poudarjajo v galeriji, razstavljena dela skozi metaforične poudarke posegajo tudi v temeljna eksistencialna vprašanja o vlogi posameznika v sodobni družbi ter o razmerju med skupnostjo in posameznikom.

Ana Sluga je leta 2004 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski študij slikarstva pa je poleg ljubljanske akademije opravljala tudi na Akademiji umetnosti v Talinu v Estoniji. Od leta 2003 aktivno deluje na slovenskem in mednarodnem umetniškem prizorišču. V svojem ustvarjanju se posveča stiliziranim in metaforičnim podobam sodobnega vsakdana, ki jih oblikuje z značilno ploskovno slikarsko govorico, čistimi barvnimi površinami ter tudi z uporabo drugih umetniških medijev in pristopov. Živi in ustvarja v Ljubljani.

Razstava bo v nekdanji samostanski cerkvi na ogled do 26. avgusta.

Ana Sluga
Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO20 ur nazaj

Minister Matoz napoveduje gradbena dovoljenja v največ 60 dneh

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz se je sestal z načelnicami in načelniki upravnih enot. Osrednja tema...

RAZSTAVA4 dnevi nazaj

Galerija Kresija mala odpira prostor Kolektivu Arhiv

Začasno razstavišče na Adamič-Lundrovem nabrežju bo najmanj do junija 2027 gostilo različne razstavne projekte. Kot prva bo v njem na...

PRENOVE/OBNOVE1 teden nazaj

Po dolgoletnem čakanju slovesno odprl vrata prenovljeni Grad Turjak

Štiri leta po zasnovi obnove se slovesno odpira prenovljeni grad Turjak v Velikih Laščah, eden od najpomembnejših grajskih kompleksov na...

PREDSTAVITEV1 teden nazaj

Zahtevni objekti potrebujejo partnerja že v fazi načrtovanja

Pri sodobnih logističnih, industrijskih in poslovnih objektih kakovost izvedbe ni več dovolj. Ključ do uspešnega projekta je zgodnje vključevanje strokovnjakov...

Materiali1 teden nazaj

Vsak dom si zasluži najboljše – JUBIZOL omet

Fasada je pomemben del vsakega doma – ne le zaradi njegovega videza, temveč predvsem zaradi zaščite, ki jo zagotavlja objektu....

DOGODKI2 tedna nazaj

Simpozij Plečnik in mesto – Nove perspektive

V petek, 28. avgusta 2026, bo med 15. in 18. uro v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani...

OBLIKOVANJE2 tedna nazaj

Zbirka Kogojevih del – počivalnik Gondola

Oskar Kogoj, otrok obrtnikov, ki so se ukvarjali tudi s kmetijstvom, se je že zgodaj srečal z določenimi aspekti načina...

OBLIKOVANJE2 tedna nazaj

Ti izdelki za dom so že osvojili družbena omrežja

Kromiran poličnik, nenavaden pladenj, ki spominja na dragocen oblikovalski kos, in naslanjač z zebrastim vzorcem, ki si zasluži biti v...

GRADNJA3 tedni nazaj

Pelješki most pred sanacijo, odprt tudi spor za 60 milijonov

Štiri leta po odprtju Pelješkega mostu se pozornost z njegovega prometnega pomena preusmerja na stanje konstrukcije in odprta finančna vprašanja....

OBLIKOVANJE1 mesec nazaj

12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen

Manj kot mesec dni je na voljo za redno oddajo prijav na 12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen, dveletni pregled najkakovostnejših...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.