Slovenija
Slovenija se segreva bolj od globalnega povprečja
“Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povprečja”, so pred dnevi opozorili strokovnjaki ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira GZS. Prav tako so enotni, da je treba pospešiti prehod v nizkoogljično družbo, več vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.
Več kot 150 udeležencev Okoljskega dne gospodarstva je soglašalo, da si je treba prizadevati za povečanje medsebojnega zaupanja ter se povezovati medsektorsko in multidisciplinarno, so sporočili iz GZS.
Vesna Nahtigal izvršna direktorica GZS je izpostavila, da krize zadnjih let narekujejo spremembe v širši družbi za pravočasni in konkurenčni prehod gospodarstva na nizkoogljične tehnologije in nove poslovne modele. “Spremeniti se mora tudi način delovanja lokalne in državne uprave, pa tudi potrošniška kultura in širša družba,” je dejala.
Pariški podnebni sporazum ima cilj omejiti globalno segrevanje na manj kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, medtem ko si prizadeva za omejitev povečanja celo na 1,5 stopinje.
Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020
Ob predstavitvi dejanskega stanja v Sloveniji na področju podnebnih sprememb in prognozi je Žiga Zaplotnik z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko poudaril, da je Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020. Opozoril je, da lahko do konca stoletja – ob zmernem ukrepanju – povprečne temperature v Sloveniji narastejo celo za skoraj pet stopinj Celzija.
Jan Bohinec iz Gen-I je potrdil, da energetski sektor ustvarja približno tretjino emisij toplogrednih plinov pri nas. Meni, da te emisije lahko občutno zmanjšamo, saj so tehnologije obnovljivih virov znane, dostopne in ekonomsko smiselne, vendar pa tehnološka preobrazba ne čaka le energetski sektor, temveč vse sektorje gospodarstva. Ob tem je poudaril še, da se proces tu ne sme ustaviti.
Tehnologije in koncept, s katerimi se lahko en del naše energetsko intenzivne industrije, proizvodnje materialov, preobrazi že do konca tega desetletja, je predstavil Tomaž Vuk iz Salonita Anhovo. Potrdil je, da možne tehnologije obstajajo, pri čemer pa se po njegovem prepričanju ne soočamo s krizo tehnologij, temveč krizo zaupanja.
Poskrbeti moramo za lastne odpadke
Profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Jožef Medved je izpostavil nujnost ohranjanja proizvodnje materialov v Evropi, tako zaradi njihove vloge pri zagotavljanju virov za gospodarstvo, manjših vplivov na okolje kot pomena za prihodnjo nizkoogljično preobrazbo gospodarstva in družbo prihodnosti.
Da so slovenski proizvajalci materialov inovativni ter že razvijajo in proizvajajo vrhunske materiale, ki naslavljajo potrebe novih tehnologij, je potrdil Stanislav Jakelj iz Sij Acronija.
Udeleženci so se dopoldne dotaknili tudi odpadkov, pri čemer moramo po njihovem mnenju prav tako postati samozavestnejši. Kot je izpostavil Niko Samec z mariborske fakultete za strojništvo, moramo z vidika odgovornega in etičnega ravnanja poskrbeti za lastne odpadke, ki jih ni moč snovno predelati, jih pa lahko termično obdelamo in nastalo toploto koristimo, saj zato obstajajo varne, zanesljive in preverjene tehnologije, so še sporočili z GZS.
Slovenija
Evropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za izvedbo projekta Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 Pohorje – Pohorka 2, ki predstavlja nadaljevanje prizadevanj za dolgoročno varovanje naravne dediščine Pohorja.
Projekt nadgrajuje aktivnosti in izkušnje preteklih projektov na tem območju, zlasti kohezijskega projekta Pohorka. Osredotočen je na izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Pohorje, ki zajema dele Podravske, Koroške in Savinjske regije. Pohorje s svojimi gozdovi, barji, potoki in vrstno pestrimi travišči predstavlja eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji, pri čemer je pomemben del njegove biotske raznovrstnosti ohranjen tudi zaradi dolgoletne tradicionalne rabe prostora.

Obnova habitatov in izboljšanje življenjskih razmer za ogrožene vrste
Projekt vključuje vrsto ukrepov za obnovo najbolj ogroženih habitatnih tipov ter izboljšanje življenjskih razmer za prostoživeče vrste. Predvidena je obnova traviščnih, gozdnih in mokrotnih habitatov, izboljšanje strukture gozdov, sanacija degradiranih območij ter vzpostavitev mirnih območij, namenjenih varstvu občutljivih živalskih vrst.
Pomemben del projekta predstavlja tudi vzpostavitev trajne mreže ekocelic, ki bo prispevala k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z načrtovanimi ukrepi želijo zmanjšati pritiske na najbolj ogrožene habitate ter izboljšati ekološko povezanost prostora.
Skoraj štiri milijone evrov evropskih sredstev
Skupna vrednost projekta Pohorka 2 znaša 4.674.824,16 evra, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3.969.189,04 evra.
Pri izvedbi projekta sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Občina Mislinja, RRA Koroška d.o.o., Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in Zavod za gozdove Slovenije.
Nadgradnja interpretacije naravne dediščine Pohorja
Del kohezijskih sredstev bo namenjen tudi izboljšanju interpretacije naravne dediščine na območju Regijskega parka Pohorje. Posodobljeni bodo interpretacijski centri na Kopah in Treh kraljih, učni poti na Rogli in Ostruščici ter interpretacijske točke na Bajgotu, Arehu, Komisiji, v Lovrencu na Pohorju in Vitanju.
Regijski park Pohorje, ki so ga pred dvema letoma ustanovile država in šest pohorskih občin, obsega skoraj 52 km² vršnega dela Pohorja ter predstavlja pomemben okvir za usklajeno varovanje naravne dediščine in trajnostni razvoj območja.
Slovenija
Kulturni dom Nova Gorica išče novega direktorja v času organizacijskih sprememb
Po nepreklicnem odstopu Andreja Šušmelja z mesta direktorja Kulturnega doma Nova Gorica javni zavod vodi vršilec dolžnosti Žan Bokan, katerega mandat traja do marca 2027 oziroma do imenovanja novega direktorja. Mestna občina Nova Gorica je medtem objavila javni razpis za zasedbo direktorskega mesta.
Šušmelj je ob svojem odhodu opozoril na dalj časa trajajoča nesoglasja med Kulturnim domom Nova Gorica in njegovo ustanoviteljico, Mestno občino Nova Gorica. Nekaj dni pred njegovim odstopom je s funkcije predsednice sveta zavoda odstopila tudi Sendi Mango, ki je svojo odločitev pojasnila z osebnimi razlogi.
Mestna občina objavila razpis za direktorja
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica je objavila razpis za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica.
Pisne prijave z vsemi zahtevanimi dokazili zbirajo do 20. avgusta. Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja, izbrani kandidat pa bo delovno razmerje sklenil za določen čas, vezan na trajanje mandata.

Direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje Mestna občina Nova Gorica kot ustanoviteljica javnega zavoda, pred tem pa pridobi mnenje sveta zavoda. Poleg izvedbe javnega razpisa lahko ustanoviteljica k sodelovanju povabi tudi posamezne kandidate neposredno.
Pogoji za prijavo kandidatov
Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis, program razvoja zavoda za mandatno obdobje ter dokazilo o ustrezni izobrazbi. Predložiti morajo tudi opis vodstvenih kompetenc in dokazila o najmanj treh letih delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih.
Med pogoji so še aktivno znanje slovenskega jezika na visoki ravni ter znanje angleškega ali italijanskega jezika na višji ravni. Zahtevana sta tudi opis strokovnega poznavanja področja delovanja zavoda ter potrdili, da kandidat ni bil pravnomočno obsojen in da zoper njega ne poteka kazenski postopek.
Nova vloga zavoda po zaključku EPK GO! 2025
Kulturni dom Nova Gorica bo po novem prevzel tudi naloge, povezane z izvajanjem dediščine Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Župan Samo Turel je ob junijskem sprejemanju odloka o ustanovitvi javnega zavoda poudaril, da je imenovanje direktorja s polnimi pooblastili časovno nujno predvsem zaradi bližajočih se lokalnih volitev. Ob koncu leta namreč mestni svet zaradi volilnih postopkov ne bo več zasedal.

Civilna iniciativa napoveduje referendum
Sprejetje odloka o ustanovitvi javnega zavoda je sprožilo tudi pobudo za razpis naknadnega referenduma. Civilna iniciativa “Vsi smo Kulturni dom” je Mestni občini Nova Gorica predložila pobudo, ki jo je podprlo 251 podpisnikov.
Če bo pobuda uspešna, bo sledilo zbiranje podpisov volivcev. Za razpis referenduma jih bo treba zbrati najmanj 1300. Civilna iniciativa si prizadeva, da bi lokalni referendum izvedli hkrati z novembrskimi lokalnimi volitvami.
Slovenija
I-Vent in Lunos nista isto podjetje
Spoštovane stranke,
v zadnjih dneh se v medijih pojavljajo resni očitki na račun podjetja LUNOS d.o.o. iz Maribora in njegovega direktorja. Mediji med drugim poročajo o domnevno spornih poslovnih praksah in drugih domnevnih nepravilnostih pri poslovanju
Ker to podjetje uporablja ime Lunos, pod katerim smo sami več kot desetletje gradili svoje podjetje, želimo jasno in nedvoumno povedati:
Današnji LUNOS d.o.o. iz Maribora ni isto podjetje, ki ga je leta 2010 ustanovil Milan Kuster, in ni povezano z družbo I-VENT d.o.o.
Za nas Lunos nikoli ni bil samo ime. Bil je rezultat trinajstih let dela, znanja in vztrajnosti.
Pod tem imenom smo gradili zaupanje kupcev, ustvarjali delovna mesta, razvijali trg prezračevanja v Sloveniji in postavili podjetje, ki je postalo sinonim za kakovostno prezračevanje. Zato je boleče spremljati, kako se ime, v katerega smo vložili toliko dela in osebne kredibilnosti, danes v javnosti povezuje z dejanji in poslovnimi praksami, s katerimi nimamo nič.

Družba, ki jo je Milan Kuster leta 2010 ustanovil kot LUNOS d.o.o., se je leta 2023 preimenovala v I-VENT d.o.o. Gre za isto podjetje oziroma isto pravno osebo, ki pod novim imenom nadaljuje svojo zgodbo.
Šele pozneje je bilo v Mariboru ustanovljeno novo podjetje z imenom LUNOS d.o.o. – tokrat z drugim lastništvom, drugim vodstvom ter drugo matično in davčno številko.
Povedano povsem preprosto:
Nekdanji Lunos je današnji I-Vent. Današnji Lunos iz Maribora pa je drugo, pozneje ustanovljeno podjetje.
Aktualni medijski očitki se zato ne nanašajo na I-Vent, na naše poslovanje, naše zaposlene ali na način, kako smo podjetje vodili od leta 2010 dalje.
O resničnosti posameznih očitkov bodo presojali pristojni organi. V družbi I-Vent pa se od poslovnih praks, opisanih v medijskih objavah, kategorično ograjujemo. Vsakršno nepošteno, zavajajoče ali nezakonito ravnanje ostro obsojamo.
Svoje poslovanje smo od ustanovitve dalje gradili na poštenosti, preglednosti in odgovornem odnosu do kupcev, zaposlenih ter poslovnih partnerjev.
Ugled, ki smo ga gradili več kot desetletje, nam pomeni preveč, da bi dovolili, da se naše ime in delo enačita z ravnanji drugega podjetja.

Po teh načelih smo poslovali doslej in po njih bomo poslovali tudi v prihodnje.
V imenu ekipe I-Vent:
Milan Kuster
glavni izvršni direktor podjetja I-VENT d.o.o.
-
Slovenija2 meseca nazajI-Vent in Lunos nista isto podjetje
-
GRADNJA2 meseca nazajSodobni Kulturni center Ravne bo odprl novo poglavje kulturnega razvoja
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajPrenova železniške postaje Jesenice napreduje po načrtih, zaključek predviden leta 2027
-
Arhitektura1 mesec nazajZakaj je Bauhaus znova v središču kulturnih in arhitekturnih razprav?
-
GRADNJA2 meseca nazajV četrtni skupnosti Polje bo zrasla nova stanovanjska soseska
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajSelnova Square: svež veter v sodobni kopalnici
-
Materiali1 mesec nazajJUB Home Colour: AI barvni svetovalec za enostavnejšo izbiro odtenkov
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazajSvetovna novost: Bosch Spotless – prvi vgradni robotski sesalnik
