Connect with us

Slovenija

Slovenija se segreva bolj od globalnega povprečja

Objavljeno

dne

“Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povprečja”, so pred dnevi opozorili strokovnjaki ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira GZS. Prav tako so enotni, da je treba pospešiti prehod v nizkoogljično družbo, več vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.

Več kot 150 udeležencev Okoljskega dne gospodarstva je soglašalo, da si je treba prizadevati za povečanje medsebojnega zaupanja ter se povezovati medsektorsko in multidisciplinarno, so sporočili iz GZS.

Vesna Nahtigal izvršna direktorica GZS je izpostavila, da krize zadnjih let narekujejo spremembe v širši družbi za pravočasni in konkurenčni prehod gospodarstva na nizkoogljične tehnologije in nove poslovne modele. “Spremeniti se mora tudi način delovanja lokalne in državne uprave, pa tudi potrošniška kultura in širša družba,” je dejala.

Pariški podnebni sporazum ima cilj omejiti globalno segrevanje na manj kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, medtem ko si prizadeva za omejitev povečanja celo na 1,5 stopinje.

Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020

Ob predstavitvi dejanskega stanja v Sloveniji na področju podnebnih sprememb in prognozi je Žiga Zaplotnik z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko poudaril, da je Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020. Opozoril je, da lahko do konca stoletja – ob zmernem ukrepanju – povprečne temperature v Sloveniji narastejo celo za skoraj pet stopinj Celzija.

Jan Bohinec iz Gen-I je potrdil, da energetski sektor ustvarja približno tretjino emisij toplogrednih plinov pri nas. Meni, da te emisije lahko občutno zmanjšamo, saj so tehnologije obnovljivih virov znane, dostopne in ekonomsko smiselne, vendar pa tehnološka preobrazba ne čaka le energetski sektor, temveč vse sektorje gospodarstva. Ob tem je poudaril še, da se proces tu ne sme ustaviti.

Tehnologije in koncept, s katerimi se lahko en del naše energetsko intenzivne industrije, proizvodnje materialov, preobrazi že do konca tega desetletja, je predstavil Tomaž Vuk iz Salonita Anhovo. Potrdil je, da možne tehnologije obstajajo, pri čemer pa se po njegovem prepričanju ne soočamo s krizo tehnologij, temveč krizo zaupanja.

Poskrbeti moramo za lastne odpadke

Profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Jožef Medved je izpostavil nujnost ohranjanja proizvodnje materialov v Evropi, tako zaradi njihove vloge pri zagotavljanju virov za gospodarstvo, manjših vplivov na okolje kot pomena za prihodnjo nizkoogljično preobrazbo gospodarstva in družbo prihodnosti.

Da so slovenski proizvajalci materialov inovativni ter že razvijajo in proizvajajo vrhunske materiale, ki naslavljajo potrebe novih tehnologij, je potrdil Stanislav Jakelj iz Sij Acronija.

Udeleženci so se dopoldne dotaknili tudi odpadkov, pri čemer moramo po njihovem mnenju prav tako postati samozavestnejši. Kot je izpostavil Niko Samec z mariborske fakultete za strojništvo, moramo z vidika odgovornega in etičnega ravnanja poskrbeti za lastne odpadke, ki jih ni moč snovno predelati, jih pa lahko termično obdelamo in nastalo toploto koristimo, saj zato obstajajo varne, zanesljive in preverjene tehnologije, so še sporočili z GZS.

Slovenija

Evropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju

Objavljeno

dne

Avtor

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za izvedbo projekta Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 Pohorje – Pohorka 2, ki predstavlja nadaljevanje prizadevanj za dolgoročno varovanje naravne dediščine Pohorja.

Projekt nadgrajuje aktivnosti in izkušnje preteklih projektov na tem območju, zlasti kohezijskega projekta Pohorka. Osredotočen je na izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Pohorje, ki zajema dele Podravske, Koroške in Savinjske regije. Pohorje s svojimi gozdovi, barji, potoki in vrstno pestrimi travišči predstavlja eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji, pri čemer je pomemben del njegove biotske raznovrstnosti ohranjen tudi zaradi dolgoletne tradicionalne rabe prostora.

Obnova habitatov in izboljšanje življenjskih razmer za ogrožene vrste

Projekt vključuje vrsto ukrepov za obnovo najbolj ogroženih habitatnih tipov ter izboljšanje življenjskih razmer za prostoživeče vrste. Predvidena je obnova traviščnih, gozdnih in mokrotnih habitatov, izboljšanje strukture gozdov, sanacija degradiranih območij ter vzpostavitev mirnih območij, namenjenih varstvu občutljivih živalskih vrst.

Pomemben del projekta predstavlja tudi vzpostavitev trajne mreže ekocelic, ki bo prispevala k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z načrtovanimi ukrepi želijo zmanjšati pritiske na najbolj ogrožene habitate ter izboljšati ekološko povezanost prostora.

Skoraj štiri milijone evrov evropskih sredstev

Skupna vrednost projekta Pohorka 2 znaša 4.674.824,16 evra, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3.969.189,04 evra.

Pri izvedbi projekta sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Občina Mislinja, RRA Koroška d.o.o., Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in Zavod za gozdove Slovenije.

Nadgradnja interpretacije naravne dediščine Pohorja

Del kohezijskih sredstev bo namenjen tudi izboljšanju interpretacije naravne dediščine na območju Regijskega parka Pohorje. Posodobljeni bodo interpretacijski centri na Kopah in Treh kraljih, učni poti na Rogli in Ostruščici ter interpretacijske točke na Bajgotu, Arehu, Komisiji, v Lovrencu na Pohorju in Vitanju.

Regijski park Pohorje, ki so ga pred dvema letoma ustanovile država in šest pohorskih občin, obsega skoraj 52 km² vršnega dela Pohorja ter predstavlja pomemben okvir za usklajeno varovanje naravne dediščine in trajnostni razvoj območja.

Nadaljuj z branjem

Slovenija

Kulturni dom Nova Gorica išče novega direktorja v času organizacijskih sprememb

Objavljeno

dne

Po nepreklicnem odstopu Andreja Šušmelja z mesta direktorja Kulturnega doma Nova Gorica javni zavod vodi vršilec dolžnosti Žan Bokan, katerega mandat traja do marca 2027 oziroma do imenovanja novega direktorja. Mestna občina Nova Gorica je medtem objavila javni razpis za zasedbo direktorskega mesta.

Šušmelj je ob svojem odhodu opozoril na dalj časa trajajoča nesoglasja med Kulturnim domom Nova Gorica in njegovo ustanoviteljico, Mestno občino Nova Gorica. Nekaj dni pred njegovim odstopom je s funkcije predsednice sveta zavoda odstopila tudi Sendi Mango, ki je svojo odločitev pojasnila z osebnimi razlogi.

Mestna občina objavila razpis za direktorja

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica je objavila razpis za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica.

Pisne prijave z vsemi zahtevanimi dokazili zbirajo do 20. avgusta. Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja, izbrani kandidat pa bo delovno razmerje sklenil za določen čas, vezan na trajanje mandata.

Andrej Šušmelj je februarja letos odstopil z mesta direktorja novogoriškega kulturnega doma.

Direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje Mestna občina Nova Gorica kot ustanoviteljica javnega zavoda, pred tem pa pridobi mnenje sveta zavoda. Poleg izvedbe javnega razpisa lahko ustanoviteljica k sodelovanju povabi tudi posamezne kandidate neposredno.

Pogoji za prijavo kandidatov

Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis, program razvoja zavoda za mandatno obdobje ter dokazilo o ustrezni izobrazbi. Predložiti morajo tudi opis vodstvenih kompetenc in dokazila o najmanj treh letih delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih.

Med pogoji so še aktivno znanje slovenskega jezika na visoki ravni ter znanje angleškega ali italijanskega jezika na višji ravni. Zahtevana sta tudi opis strokovnega poznavanja področja delovanja zavoda ter potrdili, da kandidat ni bil pravnomočno obsojen in da zoper njega ne poteka kazenski postopek.

Nova vloga zavoda po zaključku EPK GO! 2025

Kulturni dom Nova Gorica bo po novem prevzel tudi naloge, povezane z izvajanjem dediščine Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

Župan Samo Turel je ob junijskem sprejemanju odloka o ustanovitvi javnega zavoda poudaril, da je imenovanje direktorja s polnimi pooblastili časovno nujno predvsem zaradi bližajočih se lokalnih volitev. Ob koncu leta namreč mestni svet zaradi volilnih postopkov ne bo več zasedal.

Civilna iniciativa napoveduje referendum

Sprejetje odloka o ustanovitvi javnega zavoda je sprožilo tudi pobudo za razpis naknadnega referenduma. Civilna iniciativa “Vsi smo Kulturni dom” je Mestni občini Nova Gorica predložila pobudo, ki jo je podprlo 251 podpisnikov.

Če bo pobuda uspešna, bo sledilo zbiranje podpisov volivcev. Za razpis referenduma jih bo treba zbrati najmanj 1300. Civilna iniciativa si prizadeva, da bi lokalni referendum izvedli hkrati z novembrskimi lokalnimi volitvami.

Nadaljuj z branjem

Slovenija

I-Vent in Lunos nista isto podjetje

Objavljeno

dne


Spoštovane stranke,

v zadnjih dneh se v medijih pojavljajo resni očitki na račun podjetja LUNOS d.o.o. iz Maribora in njegovega direktorja. Mediji med drugim poročajo o domnevno spornih poslovnih praksah in drugih domnevnih nepravilnostih pri poslovanju

Ker to podjetje uporablja ime Lunos, pod katerim smo sami več kot desetletje gradili svoje podjetje, želimo jasno in nedvoumno povedati:

Današnji LUNOS d.o.o. iz Maribora ni isto podjetje, ki ga je leta 2010 ustanovil Milan Kuster, in ni povezano z družbo I-VENT d.o.o.

Za nas Lunos nikoli ni bil samo ime. Bil je rezultat trinajstih let dela, znanja in vztrajnosti. 

Pod tem imenom smo gradili zaupanje kupcev, ustvarjali delovna mesta, razvijali trg prezračevanja v Sloveniji in postavili podjetje, ki je postalo sinonim za kakovostno prezračevanje. Zato je boleče spremljati, kako se ime, v katerega smo vložili toliko dela in osebne kredibilnosti, danes v javnosti povezuje z dejanji in poslovnimi praksami, s katerimi nimamo nič.

Milan Kuster, glavni izvršni direktor podjetja I-VENT d.o.o


Družba, ki jo je Milan Kuster leta 2010 ustanovil kot LUNOS d.o.o., se je leta 2023 preimenovala v I-VENT d.o.o. Gre za isto podjetje oziroma isto pravno osebo, ki pod novim imenom nadaljuje svojo zgodbo.

Šele pozneje je bilo v Mariboru ustanovljeno novo podjetje z imenom LUNOS d.o.o. – tokrat z drugim lastništvom, drugim vodstvom ter drugo matično in davčno številko. 

Povedano povsem preprosto:
Nekdanji Lunos je današnji I-Vent. Današnji Lunos iz Maribora pa je drugo, pozneje ustanovljeno podjetje.

Aktualni medijski očitki se zato ne nanašajo na I-Vent, na naše poslovanje, naše zaposlene ali na način, kako smo podjetje vodili od leta 2010 dalje.

O resničnosti posameznih očitkov bodo presojali pristojni organi.  V družbi I-Vent pa se od poslovnih praks, opisanih v medijskih objavah, kategorično ograjujemo. Vsakršno nepošteno, zavajajoče ali nezakonito ravnanje ostro obsojamo.

Svoje poslovanje smo od ustanovitve dalje gradili na poštenosti, preglednosti in odgovornem odnosu do kupcev, zaposlenih ter poslovnih partnerjev.
Ugled, ki smo ga gradili več kot desetletje, nam pomeni preveč, da bi dovolili, da se naše ime in delo enačita z ravnanji drugega podjetja.

Ekipa podjetja i-Vent d.o.o.

Po teh načelih smo poslovali doslej in po njih bomo poslovali tudi v prihodnje.

V imenu ekipe I-Vent:
Milan Kuster
glavni izvršni direktor podjetja I-VENT d.o.o.

Nadaljuj z branjem
GRADNJA1 teden nazaj

Pelješki most pred sanacijo, odprt tudi spor za 60 milijonov

Štiri leta po odprtju Pelješkega mostu se pozornost z njegovega prometnega pomena preusmerja na stanje konstrukcije in odprta finančna vprašanja....

OBLIKOVANJE3 tedni nazaj

12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen

Manj kot mesec dni je na voljo za redno oddajo prijav na 12. bienale slovenskega oblikovanja Brumen, dveletni pregled najkakovostnejših...

TRAJNOST4 tedni nazaj

Agroturizem kot nova arhitekturna tipologija

Agroturizem – oblika turizma, povezana z delujočimi kmetijami in pridelavo hrane – je dolgo veljal predvsem za dopolnilno dejavnost kmetijstva....

GOSPODARSTVO4 tedni nazaj

Biotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča

Ajdovščina pospešuje priprave na enega največjih razvojnih projektov v Sloveniji. Znanstveno-tehnološko središče Biotehnopolis Ajdovščina, katerega prva faza je ocenjena na...

Slovenija4 tedni nazaj

Evropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za izvedbo projekta Izboljšanje stanja vrst in habitatnih...

TEHNOLOGIJE1 mesec nazaj

Svetovna novost: Bosch Spotless  – prvi vgradni robotski sesalnik

Bosch na trg prinaša Spotless, prvi vgradni robotski sesalnik, ki predstavlja novo kategorijo gospodinjskih aparatov. Zasnovan je za popolno integracijo...

RAZSTAVA1 mesec nazaj

EU ukinja financiranje beneškega bienala zaradi sodelovanja Rusije

Evropska unija bo prekinila financiranje Beneškega bienala, potem ko se je Rusija po večletni odsotnosti znova predstavila na letošnji mednarodni...

BIVANJE1 mesec nazaj

Način, s katerim hiše “dihajo”, tudi ko nikogar ni doma: Pametno prezračevanje nepremičnin med dopusti

Sodobni trendi nizkoenergijske in pasivne gradnje narekujejo hermetično zatesnjenost stavbnega pohištva in fasadnih sistemov. Če to prinaša izjemne prihranke pri...

Slovenija1 mesec nazaj

Kulturni dom Nova Gorica išče novega direktorja v času organizacijskih sprememb

Po nepreklicnem odstopu Andreja Šušmelja z mesta direktorja Kulturnega doma Nova Gorica javni zavod vodi vršilec dolžnosti Žan Bokan, katerega...

GOSPODARSTVO1 mesec nazaj

Zambija – trg priložnosti za slovenska podjetja na področju energetike, infrastrukture in trajnostnega razvoja

V času globalnih gospodarskih sprememb postajajo afriški trgi vse pomembnejši cilj podjetij, ki želijo širiti svoje poslovanje izven evropskih meja....

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.