Štiri leta po odprtju Pelješkega mostu se pozornost z njegovega prometnega pomena preusmerja na stanje konstrukcije in odprta finančna vprašanja. Na posameznih delih mostu so se pojavile razpoke in poškodbe zaščitnega sloja, zaradi katerih bo potrebna sanacija. Obenem izvajalec China Road and Bridge Corporation (CRBC) od družbe Hrvatske ceste zahteva približno 60 milijonov evrov dodatnih plačil.

Most, ki je bil za promet odprt julija 2022, se tako danes sooča z dvema ločenima, vendar vsebinsko povezanima vprašanjema: kdo nosi odgovornost za poškodbe na konstrukciji in ali je izvajalec zaradi okoliščin, v katerih je projekt potekal, upravičen do dodatnega plačila.

Po podatkih, ki jih navaja hrvaški portal Nacional.hr, naj bi odprava ugotovljenih pomanjkljivosti stala približno od pet do šest milijonov evrov. Ker gre za napake oziroma poškodbe, za katere naj bi odgovarjal izvajalec, bi moral stroške sanacijskih del poravnati CRBC.

Posebno pozornost vzbujajo razpoke na stebrih oziroma pilonih. Jutarnji list, ki je prvi opozoril na problematiko poškodb, poroča, da naj bi te na nekaterih mestih segale od tri do šest centimetrov v globino. Z gradbenega vidika ni pomembna zgolj njihova velikost, temveč predvsem dejstvo, da omogočajo vdor vlage in soli v konstrukcijo.

Takšno okolje lahko pospeši korozijo armature, zato je pravočasna sanacija pomembna za preprečevanje nadaljnjega propadanja betona in poškodb jeklene armature. Če procesov ne bi ustrezno omejili, bi lahko sčasoma vplivali tudi na trdnost pilonov in nosilnih delov mostu.

Težave sicer niso bile zaznane šele po začetku uporabe. Po navedbah hrvaških medijev so se prve razpoke in poškodbe zaščitnega sloja pojavile že v času gradnje, v mesecih in letih po odprtju pa naj bi postale vidne tudi resnejše poškodbe.

V ozadju tehničnega vprašanja poteka še finančni spor med izvajalcem in naročnikom. CRBC od družbe Hrvatske ceste zahteva skupno približno 60 milijonov evrov dodatnega plačila. Zahtevke utemeljuje z okoliščinami, ki naj bi pomembno vplivale na izvedbo projekta: kratkimi gradbenimi roki, pandemijo koronavirusa, rastjo cen materialov in neugodnimi razmerami na trgu.

Prav časovni okvir izvedbe utegne biti pomemben tudi pri razpravi o vzrokih za nastale poškodbe. Nekateri neuradni viri so namreč v zadnjih mesecih kot enega od možnih dejavnikov izpostavljali hiter tempo gradnje oziroma kratke roke, ki jih je moral izvajalec upoštevati pri dokončanju objekta. To odpira vprašanje, ali bo CRBC časovne omejitve uporabil tudi kot argument pri določanju odgovornosti za sanacijo.

Nacional.hr ob tem poroča o sumu, da bi želel kitajski izvajalec z dodatnim plačilom posredno nadomestiti tudi del stroškov, povezanih z odpravljanjem poškodb. Vir blizu vodstva družbe Hrvatske ceste naj bi navedel, da je vodstvo iz krogov blizu hrvaški vladi prejelo neuradno opozorilo o takšni možnosti. Portal hkrati poudarja, da gre zgolj za sum in da navedbe niso dokazane.

Razmerje med naročnikom in izvajalcem zato še zdaleč ni razrešeno. Svet za reševanje sporov je do zdaj obravnaval več zahtevkov CRBC in zavrnil tiste v skupni vrednosti približno 10 milijonov evrov. Odločitev glede preostalih zahtevkov, vrednih okoli 50 milijonov evrov, še ni sprejeta.

Postopek se s tem tudi ne konča nujno. Če CRBC ali Hrvatske ceste z odločitvijo ne bosta zadovoljna, lahko spor nadaljujeta pred arbitražnim senatom pri Hrvaški gospodarski zbornici.

Primer Pelješkega mostu tako presega samo vprašanje nekaj milijonov evrov vredne sanacije. V ospredju so kakovost izvedbe, vpliv rokov na gradbeni proces ter razmejitev odgovornosti med naročnikom in izvajalcem. Medtem ko CRBC uveljavlja približno 60 milijonov evrov dodatnih zahtevkov, ostaja na drugi strani obveznost sanacije poškodb, katerih stroški so neuradno ocenjeni na od pet do šest milijonov evrov.

Ajdovščina pospešuje priprave na enega največjih razvojnih projektov v Sloveniji. Znanstveno-tehnološko središče Biotehnopolis Ajdovščina, katerega prva faza je ocenjena na približno 200 milijonov evrov, predstavlja osrednjo razvojno naložbo občine na področju gospodarstva, raziskav in visokih tehnologij.

Projektna dokumentacija v zaključni fazi

Ureditev kompleksa Biotehnopolis je največja razvojna investicija Občine Ajdovščina. Na območju prihodnjega središča sta bila že prodana dva sklopa zemljišč, občina pa za jesen načrtuje novo prodajo. Zanimanje izkazujejo tako domača kot tuja podjetja, ki delujejo na področju biotehnoloških raziskav.

Po besedah ajdovskega župana Tadeja Beočanina je trenutno v pripravi projektna dokumentacija za komunalno infrastrukturo. Gradbeno dovoljenje pričakujejo še letos, kar bi omogočilo, da bi občina skupaj z zasebnimi investitorji prve gradbene aktivnosti začela že proti koncu leta.

Prvi investitorji že izbrani

Prvi dve zemljišči s skupno površino 6,2 hektara sta bili prodani decembra lani. Univerza v Novi Gorici je kupila 4,2 hektara veliko parcelo, na kateri načrtuje gradnjo prostorov za devet laboratorijev in raziskovalnih centrov. Preostali približno dva hektara zemljišča je pridobilo podjetje GaletaBio.

Gradnja komunalne infrastrukture naj bi stekla konec letošnjega oziroma najpozneje v začetku prihodnjega leta. Najobsežnejša gradbena dela na območju Biotehnopolisa so predvidena v letih 2027 in 2028.

Središče za razvoj biotehnologije in naprednih tehnologij

Biotehnopolis Ajdovščina predstavlja enega najpomembnejših razvojnih projektov občine v prihodnjih letih, pomembno vlogo pa naj bi imel tudi pri razvoju biotehnološkega sektorja in širše regije.

Kompleks bo zgrajen na približno 18 hektarjev velikem območju severno od ajdovskega letališča. Na eni lokaciji bodo združena visokotehnološka podjetja, raziskovalno-razvojne ustanove in izobraževalne institucije. Namen projekta je okrepiti sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter pospešiti prenos znanja v razvoj novih tehnologij.

Predvidene dejavnosti bodo zajemale področja biotehnologije, letalstva, informacijskih tehnologij in zelenih tehnologij.

Naložba v vrednosti 200 milijonov evrov

Vrednost prve faze projekta je ocenjena na približno 200 milijonov evrov. Okoli 30 milijonov evrov bo zagotovljenih iz javnih virov, preostanek pa bodo prispevali zasebni vlagatelji.

Občina Ajdovščina načrtuje približno 10 milijonov evrov lastnih vlaganj. Poleg komunalne infrastrukture bo financirala tudi osrednje javne vsebine prihodnjega kompleksa, med katerimi so predvideni letalski muzej, center znanosti s konferenčnim centrom ter parkovne in rekreacijske površine.

Podjetje Tosidos SLAPE d.o.o. je pridobilo gradbeno dovoljenje za gradnjo nove stanovanjske soseske v vzhodnem delu Ljubljane, ob Zadobrovški cesti v četrtni skupnosti Polje. Projekt ZC16 obsega 113 stanovanj različnih velikosti s premišljenim razporedom, ki omogočajo udobno bivanje in prilagodljivost različnim slogom in življenjskim obdobjem.

V okviru projekta ZC16 bodo na prej degradiranem območju ustvarili sodobno zasnovano bivalno okolje z notranjim zelenim atrijem, skupnostnimi prostori in stanovanji za različne skupine prebivalcev. Investicija je ocenjena na 30 milijonov evrov.

Sanacija območja kot temelj razvoja

Pred začetkom gradnje so na lokaciji izvedli obsežna sanacijska dela. Območje je bilo deloma degradirano, zato so ga najprej temeljito očistili, odstranili so večje količine odpadkov, med njimi tudi odvržene gume. S tem so zagotovili ustrezno podlago za gradnjo in hkrati izboljšali podobo prostora.

»Projekt ZC16 je nastal kot odgovor na sodobne potrebe bivanja v Ljubljani, kjer ljudje poleg funkcionalnega stanovanja vse bolj cenijo kakovostno skupno okolje. Naš cilj je ustvariti stanovanjsko skupnost, ki poleg zasebnosti omogoča tudi občutek povezanosti in pripadnosti prostoru,“ je poudaril Filip Baumgartner, vodja tržne gradnje v podjetju Tosidos in direktor projekta ZC16.

Kare z zelenim atrijem in skupnostnimi prostori

Večstanovanjski objekt je zasnovan kot kare z notranjim zelenim atrijem, ki bo stanovalcem služil kot osrednji prostor za druženje, igro in sprostitev. Zasnova zagotavlja ravnovesje med zasebnostjo in skupnostnim življenjem ter odgovarja na potrebe različnih skupin – od posameznikov in mladih parov do družin in starejših.

V pritličju je predvidenih šest poslovnih prostorov, ki bodo dopolnjevali vsakodnevne potrebe stanovalcev. Skupni prostori bodo namenjeni srečevanju, delu in preživljanju prostega časa.

»Izkušnje iz Slovenije in tujine potrjujejo, da premišljena zasnova stanovanj in skupnih prostorov pomembno vpliva na kakovost bivanja tudi na manjših kvadraturah ter dolgoročno prispeva k vrednosti nepremičnine,« je dodal Filip Baumgartner.

Lokacija omogoča dobro prometno dostopnost

Lokacija v vzhodnem delu Ljubljane, ob Zadobrovški cesti v Polju zagotavlja dobro povezanost z mestnim središčem in hiter dostop do obvoznice, hkrati pa ponuja bližino zelenih površin in stik z naravo. Nova soseska bo po napovedih investitorja v prostor prinesla dolgoročno urejenost ter pozitivno vplivala na razvoj širšega območja.