V prostorih Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik danes poteka tradicionalna, že 23. mednarodna humanitarna akcija slikopleskarjev, v kateri je letos moči združilo 99 domačih in tujih slikopleskarjev ter slovenska podjetja, ki so za njeno izvedbo prispevala barve, pleskarsko orodje ter potrebne zaščitne materiale. Dogodka se je v družbi predsednika OZS Blaža Cvara, župana Občine Hrastnik Marka Funkla in ambasadorja Petra Kauzerja udeležil tudi gospodarski minister Matjaž Han, vsi pa so tudi sami poprijeli za valjčke in simbolično prepleskali stene v eni od učilnic. Dela bodo na šoli potekala do 17. ure, zvečer pa bodo na zaključni prireditvi s kulturnim programom, ki ga bodo izvajali učenci šole, udeležencem še slovesno podelili priznanja.

Za letošnjo akcijo je Sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS izbrala zasavsko regijo in hrastniško osnovno šolo, kjer se je že zgodaj zjutraj zbralo 55 domačih in 44 tujih slikopleskarjev iz petih evropskih držav – Avstrije, Madžarske, Irske, Češke in Slovaške. Spremlja jih 26 vajencev in dijakov slikopleskarskih šol, med njimi sedem iz Šolskega centra Kranj. Sekcija v okviru promocije poklica tudi letos organizira učne delavnice za učence zadnje triade, kjer pod vodstvom izkušenih mojstrov spoznavajo pleskarska orodja, materiale in tehnike nanašanja barv.

Slikopleskarji bodo na šoli prepleskali več kot 4.000 kvadratnih metrov površin in opravili kar 1.100 prostovoljnih delovnih ur. Priizvedbi imajo ključno vlogo podjetja, brez katerih humanitarne akcije ne bi mogli izpeljati. JUB, najstarejši slovenski proizvajalec zidnih barv, ki letos praznuje 150-letnico, je za prenovo 30 učilnic zagotovil 2.700 litrov barv JUPOL. Akcijo so z donacijami podprla še podjetja Žima, Saint-Gobain, ITL ter turistična agencija Abctours, ki skrbi za prevoze dijakov in tujih udeležencev. Pri organizaciji je aktivno sodelovala tudi OOZ Hrastnik. Po besedah inž. Matjaža Majdiča, predsednika sekcije slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri OZS, vrednost letošnje akcije dosega 100.000 evrov.

Predsednik OZS Blaž Cvar je na srečanju z novinarji poudaril: »Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo izjemno ponosni na naše slikopleskarje, ki že 23 let skozi to veliko humanitarno in prostovoljsko akcijo izkazujejo svojo srčnost, solidarnost in predanost delu. Vsako leto zadnji petek v novembru brezplačno prenovijo eno izmed javnih ustanov, pri čemer vanjo vložijo svoj prosti čas, znanje in bogate izkušnje. Od leta 2014 to akcijo izvajajo skupaj s kolegi iz Evrope, kar kaže na mednarodno povezanost stroke in prizadevanja za profesionalizacijo poklica.« Izpostavil je tudi, da je za prihodnost panoge izjemnega pomena povezovanje mojstrov slikopleskarjev z mladimi – dijaki in vajenci slikopleskarskih šol, ki s takimi akcijami dobijo priložnost, da si pod budnim očesom mojstrov pridobijo praktične delovne izkušnje in spoznajo inovativne materiale, ki jih podjetja ponujajo na tržišču: »Doslej so s to tradicionalno akcijo slikopleskarji skupaj s podjetji podporniki javnim ustanovam, kot so šole, vrtci in bolnišnice, donirali že več kot 1,1 milijona evrov, kar je res impresivna številka, ki si zasluži vse naše spoštovanje.«

Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport, je v svojem nagovoru dodal: »Na ministrstvu z velikim zadovoljstvom spremljamo prizadevanja OZS, ki z dobro organizacijo in znanjem krepi kadrovski bazen v ključnih obrtnih in gradbenih poklicih ter povezuje šole z gospodarstvom. Ta humanitarna akcija, ki jo slovenski slikopleskarji ustvarjajo skupaj s podjetji, je odličen primer, kako se strokovnost in solidarnost lahko združita v dobro skupnosti. Veseli me, da ta slovenski model zdaj uporabljajo že v petih evropskih državah. Z akcijo javnim ustanovam vsako leto prihranite pomembna sredstva in hkrati krepite ugled naše obrtne tradicije doma in v tujini. Vsem sodelujočim iskreno čestitam in se zahvaljujem za vaš neprecenljiv prispevek.«

Vlogo JUB-a, glavnega sponzorja akcije, je predstavil izvršni direktor Željko Kovačevič: »V JUB-u smo ponosni, da že 23 let ostajamo največji podpornik te humanitarne akcije, v okviru katere zagotovimo vse potrebne barve in premaze ter strokovno barvno študijo za prenovo javnih ustanov. Letos, ko praznujemo 150-letnico podjetja, nas še posebej veseli, da lahko jubilej obeležimo z barvito prenovo učilnic hrastniške osnovne šole. Kot najstarejši slovenski proizvajalec barv v projektu sodelujemo z izdelki iz naše najuspešnejše družine JUPOL, za prenovo več kot 4.000 m² šolskih površin pa smo prispevali 2.700 litrov barv v izbranih odtenkih. V vseh teh letih smo z okolju in zdravju prijaznimi izdelki pomagali prenoviti številne bolnišnice, porodnišnice, šole in vrtce ter tako vračamo okolju del tistega, kar ustvarimo. Posebej bi izpostavil tudi odlično sodelovanje z OZS in sekcijo slikopleskarjev, ki jo v okviru JUB Akademije podpiramo z izobraževanji in predstavitvami inovativnih rešitev. Veseli smo, da bodo naše barve tudi v prihodnje razveseljevale učence in zaposlene na tej šoli.«

V Hrastniku je izbor njihove osnovne šole za izvedbo letošnje akcije požel veliko navdušenja. Ravnateljica Polona Dolanc je v imenu 484 učencev in 109 zaposlenih izrazila sodelujočim veliko zahvalo: «Izjemno smo veseli, da nam bodo v enem dnevu z lepimi pastelnimi odtenki brezplačno prepleskali vseh 30 šolskih učilnic, za kar bi sicer potrebovali več let. Vzdrževanje šole s pleskarskimi deli je nujno, a ga zaradi zahtevnosti izvajamo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Zdaj bo šola prenovljena v celoti, zato se vsi že veselimo ponedeljka, ko bomo vstopili v prijetno, barvno osveženo učno okolje. Za ves trud, ki ga vlagajo v prenovo naše šole, se vsem sodelujočim iz srca zahvaljujemo.«

Ravnateljici pritrjuje tudi župan Marko Funkl: »Šola, ki je bila v preteklosti delno zgrajena s prispevki občanov, bo danes prepleskana s prostovoljnim delom in družbeno odgovorno akcijo obrtnikov in pokroviteljev. To je močno sporočilo, da so vrednote sodelovanja in solidarnosti še žive ter bodo polepšale učno okolje našim učenkam, učencem in učiteljem. Občina Hrastnik izreka veliko zahvalo za to plemenito gesto.«

Dogodek je kot ambasador akcije popestril tudi Peter Kauzer, nekdanji učenec šole in  eden najuspešnejših slovenskih kajakašev na divjih vodah.

Foto: Anže Petkovšek

V Avditoriju Portorož je ta vikend potekala že 42. mednarodna konferenca Piranski dnevi arhitekture (PIDA), tokrat pod naslovom »Je arhitektura nevtralna?«. Kot poudarja predsednica organizacijskega odbora PIDA Maja Ivanič, tema izpostavlja dejstvo, da arhitektura nikoli ni sama sebi namen, temveč aktivno soustvarja pogoje bivanja in vpliva na način, kako uporabljamo prostor.

Po njenih besedah je ključno, da tudi širša javnost razume razliko med kakovostno in nekakovostno arhitekturo:
»Dobra arhitektura temelji na raznolikosti in spoštovanju kulturne identitete, medtem ko slaba arhitektura obliko postavlja pred uporabnost in širši družbeni interes.«

Prostor kot skupna vrednota, poudarja Ivanič, zahteva odgovorno ravnanje vsakega posameznika, še posebej v času vse hitrejših prostorskih in okoljskih sprememb.

Mednarodni dogodek z eno najdaljših tradicij v Evropi

Piranski dnevi arhitekture sodijo med arhitekturne dogodke z najdaljšo tradicijo na svetu – neprekinjeno potekajo od leta 1983, na pobudo slovenskih arhitektov. Letošnjo konferenco spremlja častno pokroviteljstvo Anne Ramos, direktorice Fundacije Mies van der Rohe, kar dogodku dodatno potrjuje prestiž in strokovno težo.

Ob konferenci se v razstavišču Monfort odpira tudi tradicionalna Razstava nagrade Piranesi, na kateri je letos predstavljenih 87 arhitekturnih projektov iz evropskih držav, izbranih s strani nacionalnih in študentskih selektorjev. Na ogled so tudi rezultati študentske delavnice PIDA 2025.

Glavna nagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak (OKKA arhitekti)

Na osrednji podelitvi nagrad v soboto je mednarodna žirija letošnjo glavno nagrado Piranesi podelila madžarskemu biroju OKKA arhitekti za projekt Hiša in čebelnjak, ki stoji v okolici Blatnega jezera.

Avtorja projekta, Peter Szabo in Emese Galamb, sta v zasnovi subtilno prepletla tradicionalne lokalne gradbene prakse in sodobne arhitekturne principe. Žirija v obrazložitvi izpostavlja prepoznaven dialog med materiali in prostorskimi koncepti:

»Novi betonski zidovi po izraznosti spominjajo na lokalne tehnike zbite zemlje s sledovi obstoječih kamnitih zidov. Prefinjen tektonski izraz briše mejo med notranjostjo in zunanjostjo ter omogoča doživljanje vaške krajine iz notranjosti hiše.«

Projekt odlikuje natančno razumevanje konteksta, premišljena raba materialov in arhitektura, ki povezuje krajinsko identiteto z bivalnimi potrebami sodobnega uporabnika.

Mednarodni priznanji in študentska nagrada

Poleg glavne nagrade sta bili podeljeni tudi dve mednarodni priznanji:

• Prvo priznanje Piranesi:
  Projekt Pokopališče Ankaran
  Arhitektura: VOID arhitektura, krajinska zasnova: studio AKKA
  Projekt odlikuje občutljiva interpretacija prostora spomina ter izčiščena integracija arhitekture in krajine.
• Drugo priznanje Piranesi:
  Center kreativnih industrij in inovacij Ložionica ter stavba e-uprave, Beograd
  AKVS arhitektura
  Žirija je izpostavila urbani vpliv projekta, ki uspešno revitalizira industrijsko dediščino in jo reinterpretira za sodobne programe.

Študentsko priznanje Piranesi 2025 je prejela Ela Grasselli za projekt Dve dolgi hiši, ki je po oceni žirije izstopal po konceptualni jasnosti in prostorski občutljivosti.

Razstava v Monfortu odprta do 30. decembra

Razstava Nagrade Piranesi 2025 je v razstavišču Monfort na ogled do 30. decembra, obiskovalcem pa ponuja vpogled v najnovejše trende evropske arhitekture, nagrajene projekte ter sveže študentske interpretacije prostora.

“Na severu te male domovine je mesto, kjer sem bil nekoč doma.” S temi besedami je Kajetan Kovič začel pesem Moje mesto, odo svojemu rodnemu Mariboru. Mariborski fotograf Teodor Veingerl pa je njegove verze poustvaril na svojih podobah tega mesta.

Razstava bo na ogled do 30. novembra v avli Univerzitetne knjižnice Maribor.

“Pred dobrega pol stoletja je Kajetan Kovič napisal čudovito odo našemu mestu. Pred slabim desetletjem jo je uglasbila skupina Leonart. Teodor Veingerl pa tokrat isto pesem upodablja v fotografijah. Čeprav so posamezne slike nastale v več kot desetletnem obdobju, avtor pravi, da se je z njihovim izborom skušal natanko – kolikor je le mogoče – držati besedila pesmi,” piše v napovedi.

Teodor Veingerl že vse življenje biva v Mariboru, a v njem vedno znova odkriva nove reči, vredne fotografskega ovekovečenja. “Združil sem podobe mesta z verzi, kot neko ilustracijo pesmi, ki je skorajda alternativna himna Maribora,” je povedal . S fotografskim ilustriranjem pesmi povezuje obe svoji zanimanji – fotografijo in glasbo, kar imenuje “fotoglasbiranje”.

Za razstavo je izbral podobe, ki se ujemajo z besedilom pesmi Moje mesto. Večinoma barvne fotografije večjega formata so različnih tehnik, od ulične do nočne fotografije, tudi opremljene z verzi Kovičeve pesmi, po kateri je naslovljena tudi razstava.

Kajetan Kovič: Moje mesto

Na severu te male domovine je mesto,
kjer sem bil nekoč doma.
Nad njim so nizke gozdnate planine
in dobra volja vedrega neba.

Tam so vse hiše starega spomina
in koder ozke ulice gredo,
ne manjka krčem in ne zmanjka vina
in ne ljudi, ki ga pijo.

Tam je še reka s trdnimi mostovi
in skritimi zelenimi potmi,
za polrazprtimi zidovi
toliko zaljubljenih oči.

In tam je park in v ribniku labodi
in dolg kostanjev drevored,
ki nekam tja v predmestje vodi,
kjer se prične in neha drugi svet.

Na tujem kje so ljubši mi večeri
od utrudljivih jutranjih skrbi,
a tukaj dan z enako mero merim
kot hitri beg ljubezenskih noči.

Ker ko prebiram blažene spomine
dekliških sanj in deškega srca,
vem, da sem bil, da sem, da bom doma
na severu te male domovine.