Arhitektura
V Kidričevem bo odsevala nova urbanistična podoba Plečnikovega učenca
V Kidričevem so nedavno potrdili posebne strokovne podlage za prvo fazo urbanistične arhitekturne zasnove razvoja mesta. Arhitekt Uroš Reiter je skušal nadaljevati vpliv Plečnikovega učenca Danila Fürsta na podobo mesta.
Arhitekturna zasnova Kidričevega, ki je začelo nastajati šele z odprtjem tovarne glinice in aluminija po drugi svetovni vojni, po mnenju pripravljavcev projekta izžareva videz sodobnega naselja in ima potencial za nadaljnji razvoj prostora, zato je po njihovem treba zamisel nadgraditi v kontekstu obstoječega stanja.

Možnosti širitve naselja tako za bivanjske kot storitvene vsebine je, kot poudarjajo, treba iskati zunaj zavarovanega območja kulturnega spomenika, zato je zaradi obstoječih grajenih struktur in infrastrukture smiselno stanovanjski del naselja širiti na sever in zahod, centralne in storitvene dejavnosti pa na južno stran Kopališke ulice.
“Želja po razvoju in sodoben način življenja narekujejo obnovo mesta in iskanje novih rešitev urbanega razvoja. Z inovativnimi ukrepi želimo zasnovati vizijo razvoja mesta Kidričevo za prihodnost, ki bi omogočila visoko kakovost bivanja ter ohranjala simbiozo z naravo. Zelene površine imajo ključno vlogo pri zasnovi mesta,” menijo.
Zaznamuje ga osrednja avenija
Značaj osrednje avenije naj bi imela glavna cestna povezava, ki vodi iz severne smeri proti tovarniškemu kompleksu in jo je treba preoblikovati ter ji dati novo arhitekturno podobo, usklajeno s preteklo in novo urbanistično ureditvijo mesta.
Na južnem predelu, v osrčju mesta, ob aveniji snovalci projekta predlagajo oblikovanje mestnega središča z javnimi programi, od katerih bi najopaznejše mesto imela nova večnadstropna poslovna objekta, ki bi vzpostavljala vrata v pravokotno dominantno smer proti občinski stavbi.
Ob osi v smeri občine bi vzpostavili mestno središče z osrednjim večnamenskim kulturnim objektom, kapelo in večjim osrednjim mestnim trgom, prostor pa bi se nadaljeval z grajeno strukturo vse do degradiranega območja, ki bi ga po predlogi izkoristili kot raziskovalno-pedagoški inkubator mesta, vsebinsko v navezavi na močno industrijo v prostoru.

Stanovanja, a ne na škodo parka
Prečno na omenjeno novo vzpostavljeno os proti občini bi se na severnem delu razprostirala ozelenjena struktura stare soseske, zgrajene iz kompozicijsko strogo postavljenih blokov arhitekta Danila Fürsta. Širitev stanovanjskega dela mesta stroka predlaga v severni smeri. Zazidavo bi postavili na temeljni geometrijski zasnovi arhitekta Fürsta kot nadaljevanje prvotne zasnove postavitve objektov v gozd.
Zahodni predel mesta, severno od občine, bi bilo po njihovem smotrno nameniti gradnji manj goste stanovanjske pozidave s postopnim prehajanjem v zeleni odprti prostor.
Da bi preprečili izgubo zelenih površin, predlagajo ureditev mirujočega prometa pod ravnijo terena, s čimer bi ohranili dragocene odprte površine in zmanjšali izgubo večjih delov mesta, saj je strehe parkirnih površin mogoče nameniti javni rabi in jih ozeleniti.
Zato je del načrtov tudi garažna hiša na severni strani mesta, s katero bi pokrili vse potrebe tamkajšnjih stanovalcev, in večja garažna hiša pod glavnim trgom, ki bi bila namenjena stanovalcem južnega predela, dnevnim migrantom in obiskovalcem, še dodajajo avtorji projekta.
Vir: MMC; Foto: Občina Kidričevo
Arhitektura
Nadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
Ugledno nagrado Mies van der Rohe za sodobno arhitekturo je letos prejel projekt nadomestnih prostorov SNG Drama Ljubljana, ki so ga zasnovali v biroju Vidic Grohar Arhitekti. Priznanje so podelili v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2026 v finskem mestu Oulu.
Kot izhaja iz utemeljitve Nagrade Evropske unije za sodobno arhitekturo, nagrajeni projekt posebej izstopa po premišljeni začasni preobrazbi in oživitvi industrijskega kompleksa. Prepričal je predvsem s tem, da »z nizom natančnih in stroškovno učinkovitih posegov na novo opredeljuje razmerje med trajnostjo in ponovno rabo ter ustvarja zaporedje prilagodljivih in vključujočih prostorov, ki širijo kulturno življenje mesta«, so sporočili iz Fundacije Mies van der Rohe.

Projekt, ki premišljeno povezuje trajnost in preobrazbo
Med finalisti je nadomestna Drama izstopala po svoji sposobnosti, da vstopa v dialog z obstoječimi strukturami kot z živimi arhitekturnimi artefakti in s tem odpira nove možnosti razumevanja odnosa med trajnostjo in spremembo. Drama Ljubljana na nadomestni lokaciji na Litostrojski cesti deluje že drugo sezono.
Poleg nadomestne Drame je priznanje prejela tudi prenova kongresnega centra iz 50. let prejšnjega stoletja Charleroi Palais des Expositions v Belgiji, pod katero sta se podpisala arhitekturna studia AgwA in AjdvivagwA.
Žirija je nagrajena projekta izbrala med kar 410 nominiranimi deli. Po ogledu projektov in obsežnih strokovnih razpravah je pri obeh prepoznala arhitekturo, ki deluje z obstoječimi danostmi, sprejema omejitve in na novo opredeljuje možnosti preobrazbe, ponovne rabe ter prenove v sodobnem evropskem prostoru.
Nagrajena primera kot odsev sodobnih arhitekturnih usmeritev
V obrazložitvi so pri fundaciji zapisali, da projekta razkrivata vzporedna pristopa k posegom v grajeno okolje večjega merila, pri katerih delo z obstoječim postaja temelj inovacije. Po njihovem mnenju dokazujeta, kako lahko arhitekturna inteligenca podedovane strukture preoblikuje v prilagodljive in pomenljive prostorske infrastrukture, sposobne podpirati nove rabe in kolektivne izkušnje.

Po navedbah fundacije nagrajena projekta tvorita tudi »koherenten sklop, ki odraža ključne smeri sodobne arhitekture«.
Nagrajenca sta ob podpori programa Ustvarjalna Evropa na Finskem razglasili Fundacija Mies van der Rohe in Evropska komisija.
Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
Arhitektura
Smiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.
Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.
Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.


Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

-
Arhitektura2 meseca nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija2 meseca nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”
-
EKOLOGIJA1 mesec nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda
-
Arhitektura2 meseca nazajPrenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
-
DEDIŠČINA1 mesec nazajZgled ohranjanja Ravnikarjeve arhitekture: obnova oken na mestni palači v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajSmiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazajPrapretno nad Trbovljami: v zaključni fazi nastaja največja sončna elektrarna v Sloveniji

