Connect with us

ZELENA ENERGIJA

Slovenija dobila največjo hibridno sončno elektrarno!

Objavljeno

dne

Družba HESS združuje sonce in vodo ter odpira vrata zeleni energiji in energetski neodvisnosti – prav to dokazuje nedavno uradno odprta sončna elektrarna!

Z otvoritvijo največje sončne elektrarne v državi na prvi poletni dan, je Slovenija naredila pomemben korak naprej v pridobivanju zelene energije ter doseganju energetske neodvisnosti.

Elektrarna, ki se razprostira na šestih hektarjih ob reki Savi v bližini Brežic, predstavlja prelomnico v pridobivanju čiste energije. Ob odprtju se je dogodka udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijomag. Bojan Kumer, ki je izrazil podporo projektu.

Direktor družbe HESS, Bogdan Barbič, je poudaril pomen uspešnega povezovanja sončne in hidroenergije. Sistem deluje na način, da sončna elektrarna ob višku proizvodnje energije čez dan to energijo shrani za nočni čas.

Hidroelektrarna nato nadomesti manjšo proizvodnjo in tako zagotavlja stabilnost energetskega sistema. Takšno inovativno povezovanje različnih obnovljivih virov energije je korak naprej k trajnostni energetski prihodnosti.

Generalni direktor družbe GEN energija, dr. Dejan Paravan, je poudaril, da je napačno razmišljanje o nasprotovanju med jedrsko energijo in energijo iz obnovljivih virov. Obe tehnologiji se lahko uspešno dopolnjujeta, kar je ključno za doseganje energetske neodvisnosti. Poudaril je potrebo po sprejemanju obeh tehnologij, ki skupaj zagotavljata stabilno in trajnostno energetsko prihodnost.

Z leve direktor družbe HESS, Bogdan Barbič in mag. Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo. Foto: HESS

Pomembna prelomnica za slovensko energetiko

Sončna elektrarna Brežice je prva v Sloveniji, ki dosega moč 6 MWp, in je priključena na prenosno 110 kV omrežje. S tem se izogne obremenjevanju distribucijskih omrežij ter zagotavlja stabilnost in zanesljivost oskrbe. Elektrarna ima tudi večnamensko uporabo, saj je vzpostavljen koncept agrofotovoltaike. S tem se dosega dvojna raba zemljišč, saj se sončni paneli kombinirajo s kmetijsko pridelavo.

Na površinah pod sončnimi paneli lahko tako kmetje vedno gojijo različne vrste pridelkov, kot so zelenjava, jagode ali zelišča. S tem se dosega optimalna izraba zemljišč, kar je še posebej pomembno v okoljih z omejenimi prostorskimi viri.

Sončna elektrarna Brežice je prva v Sloveniji, ki dosega moč 6 MWp, in je priključena na prenosno 110 kV omrežje. Foto: HESS

Kaj sončna elektrarna prinaša?

Sončna elektrarna Brežice bo letno proizvedla toliko čiste električne energije, da je bo dovolj za oskrbo približno 1.800 gospodinjstev. S tem se zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv ter zmanjšuje izpust toplogrednih plinov, kar prispeva k zmanjšanju onesnaževanja okolja in blaženju podnebnih sprememb.

Tehnične karakteristike FEBR-D3

Moč elektrarne: 6 MW

Število modulov: 11.232

Število razsmernikov: 28

Ostala oprema: Transformatorska postaja 10,5 kV / 800 V, SN in NN stikališče, oprema telekomunikacij in sistema vodenja

Kablovod: 10,5 kV, 3,7 km med FEBR-D3 in HE Brežice

Skupna površina modulov: 29.000 m2

Predvidena letna proizvodnja: 6.840 MWh = oskrba 1.800 povprečnih gospodinjstev letno  = 34.200.000 zelenih kilometrov z električnim avtomobilom

Prihranek CO2: več kot 3.120 t letno

Uspešno sodelovanje

Projekt sončne elektrarne Brežice je bil izveden s pomočjo evropskih sredstev in je primer uspešnega partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem. Poleg tega je prispeval tudi k lokalnemu gospodarskemu razvoju, saj je za gradnjo elektrarne bilo potrebno angažirati lokalna podjetja in delovno silo.

Otvoritev največje hibridne sončne elektrarne v Sloveniji je pomemben mejnik v prehodu na čisto energijo ter spodbuja razvoj inovativnih rešitev za trajnostno energetsko prihodnost. Povezovanje sončne in hidroenergije predstavlja primer napredne tehnologije, ki omogoča boljšo izrabo obnovljivih virov energije ter zagotavlja stabilnost in zanesljivost oskrbe.

ZELENA ENERGIJA

Energetska prelomnica v EU: reforme poskrbele za stabilne cene in čisto energijo

Objavljeno

dne

Evropska unija je doživela prelomni trenutek na področju energetike.

Obsežne reforme elektroenergetskega in plinskega trga prinašajo potrošnikom stabilnejše cene energije in manjšo odvisnost od fosilnih goriv. Hkrati Unija spodbuja razvoj vodika in drugih razogljičenih plinov. Reforme bodo pomembno prispevale k prehodu na čisto energijo, obenem pa okrepile varnost oskrbe in zaščitile potrošnike.

Več izbire in zaščita za potrošnike

Nove reforme trga z električno energijo prinašajo potrošnikom večjo moč. Izbirali bodo lahko med širšo paleto pogodb in pred podpisom prejeli jasnejše informacije. Možnosti bodo raznolike: od pogodb z dolgoročno fiksno ceno za stabilnost do dinamičnih pogodb, ki omogočajo izkoriščanje ugodnejših cen ob nižjem povpraševanju.

Reforme poskrbijo tudi za tiste v stiski, saj preprečujejo odpoved dobave ranljivejšim potrošnikom. Prav tako se uvajajo dobavitelji v sili, ki bodo preprečili izpade dobave. Novost je tudi možnost souporabe energije, ki jo bodo lahko izkoristili na primer sosedje z namestimi sončnimi elektrarnami na strehah.

Prednosti tudi za podjetja

Evropska podjetja bodo imela dostop do bolj predvidljivih stroškov energije, kar jim bo omogočilo večjo konkurenčnost. Tako gospodinjstva kot podjetja bodo lahko izkoristila nižje stroške obnovljivih virov energije. Države članice EU pa bodo lahko v kriznih razmerah regulirane maloprodajne cene razširile na obe skupini odjemalcev.

Vodik – ključ do čistejše prihodnosti

Novi okvir za plinski trg bo omogočil vzpostavitev trga za vodik, ki bo igral ključno vlogo pri zmanjševanju emisij v težki industriji in prometu. Za potrošnike bodo reforme prinesle lažje prehajanje med dobavitelji plina, učinkovita orodja za primerjavo cen in točne, poštene ter pregledne informacije na računih.

Posodobljeni okvir daje državam članicam EU tudi možnost prepovedi ali omejitve uvoza zemeljskega plina po plinovodih in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Rusije in Belorusije.

Evropski zeleni dogovor

Reforme trga energije so pomemben korak k doseganju ciljev Zelenega dogovora EU, ki si prizadeva za podnebno nevtralnost do leta 2050.

S prehodom na čistejše vire energije Unija zmanjšuje odvisnost od uvoza fosilnih goriv, krepi energetsko varnost in omogoča potrošnikom in podjetjem stabilnejše cene ter več možnosti izbire.

Nadaljuj z branjem

ZELENA ENERGIJA

Slovenci smo vendarle uspeli preseči 25-odstotni cilj iz obnovljivih virov energije

Objavljeno

dne

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka, je povedal pristojni minister Bojan Kumer, ki je prepričan, da je neizkoriščenih zmogljivosti še veliko.

Sloveniji tako ne bo treba kupiti statističnega prenosa, kot je bil primer v treh letih prej, ko je za to skupno odštela skoraj 18 milijonov evrov. Med razlogi za povečanje deleža je večja proizvodnja iz hidroelektrarn in sončnih elektrarn ter večji delež biogoriv v prometu, a tudi manjša končna poraba energije.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je ocenil, da je na področju sončne energije še veliko neizkoriščenega potenciala. Ob tem si prizadevajo okrepiti naložbe v distribucijsko omrežje, da se bodo lahko priklopile nove elektrarne.

Trenutno je odobrenih okoli 70 odstotkov vlog. Na drugi strani je okoli 60 odstotkov soglasij za priključitev neizkoriščenih.

Nadaljuj z branjem

ZELENA ENERGIJA

V Srbiji s pomočjo slovenskega kapitala zagnali 22 vetrnih elektrarn

Objavljeno

dne

Avtor

V Golubcu na vzhodu Srbije blizu meje z Romunijo so uradno odprli eno največjih vetrnih elektrarn v jugovzhodni Evropi. Partnerja 165 milijonov evrov vredne naložbe sta srbska družba MK Group in slovenski sklad Alfi Renewables.

Skupaj so 22 najsodobnejših vetrnic postavili v dveh letih, letno pa bodo lahko proizvedli 310 gigavatnih ur zelene energije, kar je dovolj za oskrbo 75.000 gospodinjstev.

Moč elektrarne Krivača, ki stoji v treh občinah, je 105,6 megavata. Turbine je dobavil nemški Nordex, medtem ko je transformatorsko postajo postavil slovenski Kolektor Etra. Vetrnice so visoke 179 metrov, park in infrastrukturo pa so zgradili po tržnih pogojih, tako da Srbiji ni bilo treba primakniti nič. Sklenjena je bila tudi prodaja energije po dolgoročni pogodbi.

“Te vetrnice so zgled, kakšno bi moralo biti pridobivanje elektrike pri nas,” je na odprtju dejal predsednik uprave MK Group Mihailo Janković.

To je četrta vetrna elektrarna za srbsko MK Group in ena prvih naložb slovenskega podjetja Alfi Renewebels oziroma največjega regionalnega sklada za zelene energetske investicije Alfi Green. Park, ki bo letno prihranil 120.000 ton izpustov CO2, so zgradili v dveh letih, čeprav ima Srbija povsem evropsko zakonodajo, ko gre za gradbena dovoljenja in vplive na okolje.

Vetrna elektrarna Krivaća je ena izmed večjih investicij Slovenije v Srbiji. Foto: Alfi Renewables

“Imajo zelo poenostavljene procese in zelo se ve, kdo je stranka v postopku, predvsem pa tudi časovnice, kako lahko sončno ali vetrno elektrarno umestiš v prostor. In tukaj investitorji v Sloveniji vedno naletimo tudi na težavo lokalne skupnosti,” je povedal predsednik naložbenega odbora Alfi Green sklada Tomaž Berločnik.

Medtem v Srbiji že sodelujejo tudi pri gradnji sončnih elektrarn, naslednje investicije bodo na Hrvaškem. Upajo, da bodo ob spremembah zakonodaje, med drugim z nadomestili za občine, lahko več investirali tudi doma.

“Ustvariti moramo razmere, v katerih bodo vlagatelji pripravljeni sodelovati pri takih projektih. To je naloga države, zasebniki pa morajo prepoznati priložnost,” je dejal srbski premier Miloš Vučević.

Slovenski veleposlanik v Srbiji Damjan Bergant je ob tem izrazil željo, da pridejo tudi srbske investicije v Slovenijo.

Pri financiranju je pomagal konzorcij štirih bank, med njimi je NLB, ki se zdaj s partnerjem v Krivači Miodragom Kostićem oziroma njegovim holdingom Agri Europe, med drugim že lastnikom Gorenjske banke, bori za delež avstrijske Addiko banke.

Nadaljuj z branjem
Dizajn5 dni nazaj

Oblikovalska nagrada za mobilno enoto Ilustratorski kot tandema Sara&Sara 

Ilustratorski kot, ki sta ga za Center ilustracije oblikovali Sara Badovinac in Sara Škarica, združeni v tandemu Sara & Sara,...

Arhitektura1 teden nazaj

Poslovil se je arhitekt in priznani akademik prof. dr. Fedja Košir

Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in...

ZELENA ENERGIJA1 teden nazaj

Energetska prelomnica v EU: reforme poskrbele za stabilne cene in čisto energijo

Evropska unija je doživela prelomni trenutek na področju energetike. Obsežne reforme elektroenergetskega in plinskega trga prinašajo potrošnikom stabilnejše cene energije...

RAZSTAVA3 tedni nazaj

Na Portugalskem poklon razstavi o Stanku Bloudku

Portugalski muzej letalstva in Tehnični muzej Slovenije sta z razstavami zaznamovala 100 let prvega preleta Atlantika. Portugalsko muzejsko združenje je...

DOGODKI4 tedni nazaj

V Centru Rog pregledna razstava ob 20-letnici kolektiva Oloop

V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Podnebna aktivista z oranžno barvo poškropila znameniti Stonehenge

Britanska policija je aretirala okoljska aktivista, ki sta z oranžno barvo poškropila kamne na svetovno znanem arheološkem najdišču Stonehenge. Moška,...

ZELENA ENERGIJA4 tedni nazaj

Slovenci smo vendarle uspeli preseči 25-odstotni cilj iz obnovljivih virov energije

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka,...

GOSPODARSTVO1 mesec nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 mesec nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 mesec nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

POPULARNO