ZANIMIVOSTI
Neverjetno, a resnično: arheologi našli pozabljeni mesti ob svilni poti
Arheologi so v gorah vzhodnega Uzbekistana prišli do čudovitega odkritja. Našli so namreč ostanke dveh srednjeveških mest, kar bi lahko bistveno vplivalo na naše razumevanje legendarne svilne poti, starodavne karavanske poti med Kitajsko in Rimom.
Že dolgo verjamemo, da so trgovske poti, znane po izmenjavi blaga in idej med Vzhodom in Zahodom, povezovale bolj nižinska mesta. Zdaj pa bi se lahko to naše prepričanje povsem spremenilo, saj so arheologi odkrili vsaj dve gorski mesti, ki sta ležali na ključnem križišču trgovskih poti, poroča BBC.
Eno od odkritih mest, Tugunbulak, metropola, ki se je raztezala na vsaj 120 hektarjih, je ležalo na več kot 2000 metrov nadmorske višine, na območju, ki danes velja za precej negostoljubno. “Zgodovina Srednje Azije se s tem odkritjem spreminja,” je dejal arheolog Farhod Maksudov, ki je bil del raziskovalne skupine. Tugunbulak in manjše odkrito mesto Tašbulak sta bili po mnenju arheološke ekipe živahni naselbini med osmim in 11. stoletjem, ko je območje nadzorovala močna turška dinastija.
Nad to nadmorsko višino danes živi le tri odstotke svetovnega prebivalstva, med redkimi takšnimi primeri sta le še območji Lhasa v Tibetu in Cusco v Peruju.
Do odkritja, ki je potekalo pod vodstvom Maksudova, direktorja uzbekistanskega Nacionalnega centra za arheologijo in Michaela Frachettija, arheologa z Univerze Washington, so prišli s pomočjo dronov in orodja za daljinsko zaznavanje, znanega kot lidar, ki s pomočjo odbite svetlobe ustvarja tridimenzionalne zemljevide okolja.
Ekipa je sicer Tašbaluk prvič odkrila leta 2011 med trekingom po gorah. Našli so namreč grobišča, na tisoče keramičnih izdelkov in druge znake, da je bilo ozemlje včasih poseljeno. Tudi zgodovinski zapisi omenjajo mesta na tem območju, vendar nikakor niso pričakovali, da bodo našli srednjeveško mesto tako visoko v gorah. Kot je pojasnil Frachetti, je bila ekipa osupla, pa tudi pot do tja je bila težka, saj so naleteli na močne vetrove, nevihte in tudi logistične izzive. Štiri leta pozneje je lokalni gozdarski upravitelj, ki je na svojem dvorišču imel nekaj nenavadnih keramičnih predmetov, ekipo pozval, naj preuči še druga območja v bližini Tašbaluka.
“Šli smo k njemu domov in ugotovili, da je bila njegova hiša zgrajena na srednjeveški citadeli,” je pojasnil Frachetti. A ne najti mesta, najtežje je bilo akademsko skupnost prepričati, da so ta mesta obstajala. Kot so pojasnili v ekipi, so bili deležni skepse, zato je bil velik izziv, kako znanstveno dokumentirati to mesto.
Tako so se leta 2022 vrnili, okrepljeni z dronom, opremljenim z lidarskim senzorjem, ki je pomagal odstraniti površino in razkriti obzidje, stražne stolpe, zapletene arhitekturne značilnosti in druge utrdbe v Tugunbulaku. Zdaj raziskovalci predvidevajo, da so se skupnosti odločile za naselitev v Tugunbulaku in Tašbulaku, da bi izkoristile močne vetrove za kurjenje ognja, potrebnega za taljenje železove rude, s katero je bila regija bogata. Pri predhodnih izkopavanjih so namreč odkrili tudi proizvodne peči. In “kdor je imel v srednjem veku v rokah železo, je bil zelo močan”, je poudaril Maksudov.
A kolikor je okolje bilo dobro, toliko je bilo tudi slabo. Območje je namreč nekoč prekrival gost brinjev gozd, ki so ga sicer posekali, vendar so jim preglavice povzročali nenadni plazovi in poplave.
Vsekakor gre za izjemno najdbo, je prepričan tudi Pete Frankopan, profesor svetovne zgodovine na Univerzi v Oxfordu. “To je neverjetna zakladnica, ki kaže na globoke medsebojne povezave, ki prečkajo Azijo, in povezave med izkoriščanjem naravnih virov pred več kot tisočletjem,” je dejal.
OKOLJE
V vsakoletni akciji Lumar in Janja Garnbret posadila novih 1000 dreves
Na Mariborskem Pohorju sta podjetje Lumar in dvakratna olimpijska zmagovalka v sklopu vsakoletnega projekta sadnje dreves posadila 1.000 smrek. Cilj je do leta 2027 posaditi skupno 4.000 dreves na različnih delih Slovenije. »Vsako leto jeseni naredimo korak k temu, da zmanjšamo svoj ogljični odtis,« večletni projekt v sodelovanju s podjetjem Lumar opisuje Janja Garnbret.
Po sadnji na Koroškem in lanskemu projektu za obnovo Krasa, je letošnja sadnja potekala na Mariborskem Pohorju, kjer je Garnbretova sadila smreke s pomočjo zaposlenih v podjetju Lumar, prostovoljcev in učencev dveh lokalnih osnovnih šol. »Vsako leto se jeseni zberemo in posadimo 1.000 dreves. Ne želim se pretvarjati, da s tem rešujemo svet, verjamem pa, da naredimo vsaj korak k temu, da izničim ogljični odtis, ki ga povzročim s svojimi potovanji, ki so neizogibna. Veseli me, da smo tokrat sadili smreko, kajti iz takšnega lesa bo kmalu zgrajena tudi moja Lumarjeva hiša,« poudarja olimpijska zmagovalka iz Tokia in Pariza. Vsakoletno iniciativo vidi kot majhen delček, ki ga lahko sama stori za zmanjšanje vplivov na okolje.
Ob tem opozarja, da v projektu vidi še dodatno zadovoljstvo: »Vsako leto nas je več! Pridružijo se nam mladi iz lokalnih osnovnih šol in vse več prostovoljcev. Lani na Krasu, letos na Pohorju. V njihovih očeh vidim iskrico in pristno zavedanje pomena skrbi za naravo, na katero smo v Sloveniji še posebej ponosni. Če s takšnimi projekti lahko ponudimo priložnost, da preživijo čas v naravi in obenem naredijo še kaj dobrega in se naučijo ravnanja z drevesi, potem smo svoje delo dobro opravili.«
Iniciativi so se letos pridružili učenci OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Janka Glazerja Ruše, ki so ob pomoči družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) spoznali tudi pravilen postopek sajenja in skrbi za drevesa. SiDG, podjetje za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti, bo skrbel tudi za nadaljnjo rast in vzdrževanje posajenih dreves.
Smreka kot ključen gradbeni element
Sodelovanje z Janjo Garnbret pri vsakoletnem pogozdovanju izvira iz zaveze življenja brez emisij in gradnje Janjine hiše, katere ključen gradbeni material bo masivna lesena konstrukcija iQwood, brez lepil in kemikalij, ki prinaša odlično bivalno klimo in še nižji ogljični odtis objekta. »Smreka je les, ki ima odlične konstrukcijske lastnosti in je lahka za obdelovanje. Zato smo veseli, da smo letos lahko z Janjo na Pohorju posadili smreke,« pravi Marko Lukić, lastnik in direktor podjetja Lumar. »Janja dejansko zelo zasleduje idejo o nižanju ogljičnega odtisa. Dokazano je, da les izboljšuje kakovost bivanja, počutje ljudi v objektih in ima druge blagodejne učinke. Tak dom si vsekakor zasluži tudi Janja in veseli nas, da ji to lahko ponudimo,« dodaja Lukić.
Poslanstvo projekta je spodbujati zavedanje o odgovornosti, ki jo imamo do ustreznega ravnanja z okoljem ter prizadevanje da zmanjšujemo svoj ogljični odtis. Do leta 2027 želijo posaditi skupno 4.000 dreves na različnih lokacijah po Sloveniji.
ZANIMIVOSTI
Na Kitajskem se predstavlja večstoletna tradicija čebelarstva na Slovenskem
Slovenski etnografski muzej (SEM) na Kitajskem predstavlja večstoletno tradicijo čebelarstva na Slovenskem in ob tem nastajajočo ljudsko umetnost, ki ni le izraz čebelarske kulture, temveč načina življenja večinskega slovenskega prebivalstva v 19. stoletju. SEM hrani tudi največjo zbirko panjskih končnic v državi.
Razstavo so postavili v Muzeju lepih umetnosti v Šjanu v provinci Šanši. Tam si bodo obiskovalci lahko do marca prihodnje leto ogledali 68 predmetov čebelarske kulturne dediščine, med njimi 60 izvirnih poslikanih panjskih končnic. Z izborom predmetov in besedili kitajski javnosti Slovenijo predstavljajo kot domovino avtohtone kranjske čebele.
Odprtja razstave so se udeležili direktorica SEM-a Natalija Polenec, kustosinja v SEM-u Barbara Sosič in vodja oddelka za konserviranje in restavriranja v SEM-u Gregor Kos. Razstava pripoveduje o vrhunski in edinstveni ustvarjalnosti na slovenskih tleh, ki z avtentičnimi predmeti kitajskemu občinstvu približuje izjemno kulturno dediščino Slovenije. Od več kot 770 panjskih končnic, ki jih hranijo v SEM-u, kjer se ponašajo z največjo tovrstno zbirko v državi, so jih na ogled postavili 60.
Izvirne panjske končnice imajo številne verske in posvetne podobe iz vsakdanjega življenja, večinoma gre za figuralne motive. Med drugim pa je na razstavi na ogled tudi panj AŽ, ki velja za “slovensko blagovno znamko”, saj ga uporablja več kot 90 odstotkov domačih čebelarjev. Zaradi svoje priročnosti se je uveljavil tudi v svetu.
Največ čebelarjev na število prebivalcev v Evropi
Danes je v Sloveniji približno 11.000 čebelarjev, kar je največ na število prebivalcev v Evropi. Na pobudo Slovenije je bil 20. maj razglašen za svetovni dan čebel. Čebelarstvo je od leta 2018 vpisano v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine, čebelarstvo v Sloveniji pa je kot način življenja od leta 2022 vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
UMETNOST
Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani
Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu zagnala pobudo, da se s kipi dvometrskih medvedov širi prijateljstvo med državami. Medvedi te dni zasedajo tudi Ljubljano.
Na Trgu republike so odprli razstavo 145 različno pobarvanih medvedov, ki z dvignjenimi šapami predstavljajo in povezujejo države, iz katerih prihajajo. Razstava z naslovom United Buddy Bears, Umetnost strpnosti je prvič na ogled v Ljubljani, prestolnica pa je tudi prvo mesto, kjer se po pandemiji covida-19 medvedi predstavljajo zunaj Nemčije.
S tem se je medvedom pridružil slovenski “prijatelj”, ki ga je poslikal študent Akademije za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani Luka Rep. Izbral je barve slovenske zastave, na medvedu pa prepletel množico različnih obrazov, ki v prepletu obrazov različnih spolov, narodnosti, starosti in kultur opozarjajo na nujno prisotnost strpnosti, sočutja in solidarnosti pri doseganju medsebojnega razumevanja, spoštovanja in miroljubnega sobivanja. Med obrazi izstopajo nekatere prepoznavne osebe slovenske kulturne zgodovine, kot so Ivan Cankar, Alma Karlin, Zofka Kveder, Ivana Kobilca, Lili Novy, Jože Plečnik, France Prešeren in Primož Trubar, medtem ko je vzorec idrijske čipke simbol tradicije.
Foto: BoBo
“Medvedi izražajo to, česar politika in voditelji niso sposobni, torej idejo sobivanja in miru,” je povedal podžupan Mestne občine Ljubljana Rok Žnidaršič.
Zgodba Classic Buddy Bears se je začela junija 2001 v Berlinu, ko sta Eva in Klaus Herlitz zagnala pobudo, ki je pripomogla k razvoju ulične umetnosti v Berlinu. Projekt se je razširil že naslednje leto, ko so umetniki z vsega sveta v nemški prestolnici ustvarili krog podpornikov United Buddy Bears, da bi ljudi spodbudili k razmišljanju o mednarodnem razumevanju in mirnem sobivanju. Veleposlaniki držav so takrat k sodelovanju povabili umetnike, da poslikajo dvometrsko skulpturo medveda, ki predstavlja njihovo državo. Poslikave medvedov tako ponazarjajo značilnosti, kulturo, zgodovino, ljudi, pokrajino, gospodarstvo, glasbo ali običaje države, ki jo predstavljajo. Leta 2004 se je pisana skupina potujočih medvedov odpravila na turnejo okoli sveta, ki jo je nato prekinila epidemija covida-19.
V obliki Tretjega paradiža Michelangela Pistoletta
Medvedi so na Trgu republike razporejeni v obliki Pistolettovega simbola Tretjega paradiža, ki odraža svoboden umetniški pogled na problematiko sobivanja. “Ideja, da vključimo italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta v ta projekt, izhaja iz njegove razstave v Cukrarni in tudi sicer tesnih odnosov z njim in njegovim poslanstvom. Pistoletto je ob vpisu v Zlato knjigo Ljubljane narisal tudi simbol Tretjega paradiža, ki na subtilni ravni ponazarja vrednote, ki jih želi mesto Ljubljana sporočiti s to razstavo,” so sporočili z občine.
Razstava v Ljubljani je nastala v sodelovanju Mestne občine Ljubljana, nemškega veleposlaništva v Ljubljani in Buddy Bear Berlin ob podpori številnih partnerjev in podpornikov projekta. Na odprtju razstave je zbrane nagovorila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.
-
Slovenija2 meseca nazaj
Lanske poplave: bo odstranjenih ogroženih še dodatnih 74 objektov?
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Na dražbi se je znašla banana na steni – provokacija Maurizia Cattelana
-
Slovenija2 meseca nazaj
Ostro nasprotovanje postavitvi vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Če bi Evropa več vlagala v bolj zdrava delovna mesta, bi prihranila 40 milijard evrov
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Čokoladni raj v Opatiji: Pripravite se na najslajši festival leta!
-
OKOLJE4 tedni nazaj
V vsakoletni akciji Lumar in Janja Garnbret posadila novih 1000 dreves
-
OBLIKOVANJE4 tedni nazaj
Marjanu Žitniku nagrada za “neprecenljive posege” v industrijskem oblikovanju