V zadnjih petih letih že 26 milijonov evrov naložb, letos sledijo še nove investicije v bazen, velnes in največji kolesarski park v Sloveniji

Smučarsko središče Kope, ki velja za največji zimski center na Koroškem, se z intenzivnim vlaganjem preobraža v sodobno in konkurenčno celoletno destinacijo. V zadnjih petih letih je bilo vanj vloženih že 26 milijonov evrov, v letu 2025 pa sledi še dodatnih osem milijonov evrov investicij. Med najpomembnejšimi načrtovanimi pridobitvami so nov bazenski in velneški center, prenova nastanitvenih kapacitet ter kolesarski park evropskih razsežnosti.

Najhitreje razvijajoče se gorsko središče v Sloveniji

Direktor družbe Vabo, ki upravlja Kope, Boštjan Paradiž, je na predstavitvi poletnega programa poudaril, da Kope postajajo najbolj dinamično razvijajoča se gorska destinacija v Sloveniji. Po njegovih besedah je dolgoročna usmeritev jasna: odvisnost od le treh zimskih mesecev želijo nadomestiti z letno ponudbo analognega turizma – torej z doživetji, ki gostom omogočajo oddih stran od digitalnega sveta.

Nove investicije: od bazena do prenove hotelov

Med osrednjimi letošnjimi projekti je izgradnja centra dobrega počutja z bazenom, ki bo umeščen za Grmovškov dom. Gre za naložbo v višini 2,2 milijona evrov, odprtje pa načrtujejo do 1. decembra, tik pred začetkom zimske sezone. Hkrati poteka tudi celovita energetska sanacija Lukovega doma v vrednosti 3,8 milijona evrov, od tega je 800.000 evrov sofinanciranih iz evropskih virov.

Jeseni bodo pričeli še s prenovo hotela v Slovenj Gradcu, s čimer bo podjetje Vabo skupno razpolagalo z več kot 740 nastanitvenimi kapacitetami – pomembna številka za regijo, ki vse bolj privablja tudi tuje obiskovalce.

Kolesarski park – ključna poletna atrakcija

Posebna pozornost je namenjena razvoju največjega kolesarskega parka v Sloveniji. Že zdaj ponuja devet različnih prog, do poletja jih bo 15, v prihodnjih fazah pa več kot 20. Partner pri razvoju parka je podjetje Batt Crew, katerega predstavnik Jan Perše poudarja, da teren na Kopah omogoča razgibanost, več pogledov v dolino in uporabo več sedežnic – kar bistveno poveča atraktivnost parka za domače in tuje gorske kolesarje.

Julija gostijo svetovni festival gorskega kolesarstva

Od 14. do 20. julija bo na Kopah potekal mednarodni MTB festival Flat Out Days, ki se iz drugih slovenskih lokacij letos prvič seli na Koroško. Festival, ki že velja za prepoznavno globalno znamko, bo po napovedih organizatorjev privabil udeležence iz celotne Evrope, pa tudi iz ZDA in Nove Zelandije. Gre za pomemben mejnik pri pozicioniranju Kop kot gorskega centra z mednarodnim dosegom.

Objavljen je arhitekturni natečaj za postavitev spomenika na Trgu republike

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) je objavilo projektni, enostopenjski javni natečaj za izbor najustreznejše arhitekturne rešitve spomenika slovenske osamosvojitve, ki bo stal na Trgu republike v Ljubljani – kraju zgodovinskega pomena za samostojnost države.

Lokacija z močno simbolno vrednostjo

Trg republike je bil izbran kot osrednja lokacija postavitve, saj je prav tam 26. junija 1991 potekala uradna razglasitev neodvisnosti Republike Slovenije in prvi dvig slovenske zastave. Gre za prostor z visoko simbolno in zgodovinsko vrednostjo, ki je že desetletja prizorišče državnih proslav in družbeno-političnih dogodkov.

Projektna vrednost je ocenjena na okoli dva milijona evrov z DDV, pri čemer natečaj vodi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Spomenik kot povezovalni simbol zgodovine in prihodnosti

Po navodilih MORS mora natečajna rešitev vsebovati jasno sporočilnost, ki odraža proces osamosvajanja, obenem pa temelji na dolgotrajni tradiciji nacionalnih in emancipacijskih prizadevanj slovenskega naroda. Spomenik naj po besedah razpisovalcev:

• povezuje državo, ljudi in njihove dosežke,
• izraža odprtost, medsebojno spoštovanje in zaupanje,
• zrcali tako zgodovinski spomin kot vizijo prihodnosti.

Rok in komisija

Natečaj je odprt do 9. oktobra 2025. Prispele predloge bo ocenila strokovna komisija pod vodstvom arhitektke Apolonije Šušteršič. Komisijo za pripravo izhodišč za postavitev spomenika je vlada ustanovila že junija 2023.

Kar 86 odstotkov Slovencev mesečno v stresu zaradi dvoma, ali so zaprli okna.

Rezultati raziskave razkrivajo, da Slovencem vsakodnevnega stresa ne povzročajo le službene in finančne obremenitve, temveč tudi povsem običajne domače skrbi – od plačila računov do negotovosti, ali smo ob odhodu zaprli okna in izklopili štedilnik.

Od finančnih skrbi do vsakdanjih negotovosti

Raziskava podjetja VELUX, ki je bila izvedena v Sloveniji, je pokazala, da so Slovenci pogosto pod vsakodnevnim stresom. Dve petini vprašanih kot glavni vir stresa navajata finance (40 %), sledijo pa aktualne družbenopolitične razmere (37,8 %). Tretji najpogostejši razlog za vsakodnevni stres so odnosi v družini, ki jih je izpostavilo 30,9 odstotka anketirancev, medtem ko delovno mesto predstavlja vir stresa za 30,5 odstotka sodelujočih.

To so stresorji, ki jih običajno označujemo kot »velike«, ker se pogosto pojavljajo v medijih in javni razpravi. Vendar pa raziskava razkriva tudi manj izpostavljene, a izjemno pogoste sprožilce stresa. Tiste, ki se skrivajo v povsem vsakdanjih opravilih, odhajanju od doma in gospodinjskih obveznostih.

»Sem izklopil/-a štedilnik? Sem zaprl/-a okno?«

To so vprašanja, ki nas pogosto prešinejo v trenutku, ko smo že na poti od doma, in sicer v službo, na izlet ali celo dopust. Takšne misli niso redke, saj predstavljajo pomemben vir vsakodnevne obremenitve, čeprav se o njih redko odkrito govori. Med najpogostejšimi gospodinjskimi skrbmi so sodelujoči v raziskavi omenili negotovost glede plačila računov, kar je izpostavilo 37,5 odstotka vprašanih. Sledila je skrb, ali so zaklenili vhodna vrata (36,8 %) in izklopili štedilnik ali pečico (23,2 %)

Zelo pogosta je tudi skrb glede odprtih oken. Kar 86,2 odstotka vprašanih je potrdilo, da se mesečno znajdejo v stresu, ker niso povsem prepričani, ali so pred odhodom res zaprli okna. V petini primerov so ti dvomi vodili do resničnih težav. Med najpogostejšimi posledicami so škoda zaradi dežja (55,9 %), vdor živali, žuželk, škodljivcev (13,6 %) in vlom ali kraja (10,2 %).

Kako se soočamo s stresom?

Na vprašanje, kako se najpogosteje soočamo s stresnimi situacijami, je 43,2 odstotka vprašanih odgovorilo, da poiščejo razvedrilo, kot je šport, televizija in druženje, medtem ko se 34,3 odstotka osredotoči na razreševanje izvora težave. Pozitivno je, da kar 60,5 odstotka vprašanih prejme tudi podporo partnerja ali družine, ko se znajdejo v stresu, a vse več ljudi išče tudi tehnološke rešitve, ki vnaprej preprečijo takšne stresne sprožilce.   

Raziskava je potrdila, da bi več kot polovica vprašanih (55,2 %) z uvedbo pametne rešitve, kot so elektrificirana strešna okna z vgrajenimi dežnimi senzorji, občutila nižjo raven stresa, dodatnih 17,2 odstotka pa meni, da bi jim ta rešitev močno olajšala življenje. Tudi v praksi je opaziti, da je vse večje zanimanje za pametne rešitve v domu, zlasti pri novogradnjah in prenovah. Ljudje se zanje odločajo premišljeno, saj prepoznavajo njihov vpliv na večjo udobnost, varnost in celostno kakovost bivanja.

Bistvo je v malenkostih

Stres torej ni vedno posledica velikih dogodkov, pogosto ga povzročajo drobni dvomi, ponavljajoče se skrbi in nejasnosti, povezane z vsakdanjimi obveznostmi. Skriva se v tako imenovanih malenkostih. Učinkovito obvladovanje teh »tihih stresorjev« lahko pomembno prispeva h kakovostnejšemu in bolj umirjenemu vsakdanu.

O raziskavi

Raziskavo na temo stresnih situacij je izvedlo podjetje za tržne raziskave Ninamedia. Raziskava je bila izvedena med 8. in 14. aprilom 2025, in sicer s pomočjo spletnega panela (CAWI) na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije.