Za najboljšo splošno knjižnico v svetovnem merilu je bila izbrana knjižnica Gabriela Garcie Marqueza iz Barcelone. V prestižno finalno četverico se je uvrstila tudi Valvasorjeva knjižnica v Krškem, ob njej pa še knjižnici v Sydneyu in Šanghaju.

Zmagovalko so razglasili na kongresu mednarodne knjižničarske organizacije (IFLA), ki se je nedavno odvil v Rotterdamu.

Nove prostore Valvasorjeve knjižnice so slavnostno odprli junija lani. Arhitekturni načrt prizidka je delo celjskih arhitektov Vere Klepej Turnšek in Tadeja Dobrajca. Umeščena je ob kapucinski samostan v starem delu Krškega, kjer Valvasorjeva knjižnica deluje od leta 1988. Velika je 1600 kvadratnih metrov, od tega je malo več kot 1200 kvadratnih metrov pritličja, malo manj kot 400 kvadratnih metrov pa predstavljajo kletni prostori. Naložbo so končali lani, skupaj z ureditvijo okolice je presegla osem milijonov evrov.

Urška Lobnikar Paunović, direktorica Valvasorjeve knjižnice, je za STA dejala, da so to posavsko knjižnico v Rotterdamu knjižničarji z vsega sveta po njeni predstavitvi lepo sprejeli. Po njenih besedah knjižnica izžareva toplino in domačnost, zato je bila za marsikoga favoritka pred razglasitvijo zmagovalke. Uvrstitev med štiri finaliste je bila za Valvasorjevo knjižnico velik uspeh, je še dodala direktorica.

“Mislim, da so ljudje to knjižnico sprejeli nad našimi pričakovanji. Moram priznati, ko smo v knjižnici uvedli kakšne rešitve, ki smo jih videli v tujini, sem bila malce skeptična, kako jih bodo obiskovalci sprejeli, a se je izkazalo, da je bila bojazen odveč. Izkazalo se je, da so to res dobre rešitve, in ljudje so jih posvojili, mogoče tudi na kakšen drug način, kot smo si mi zamislili,” je povedala ob nominaciji .

Mednarodna strokovna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki knjižničarstva in arhitekture, je 16 prispelih prijav iz 11 držav ocenjevala po merilih povezanosti arhitekture z okolico in lokalno kulturo, funkcionalnosti arhitekture, prilagodljivosti prostorov, trajnostne naravnanosti, sodelovanja v procesih učenja in socialne vključenosti ter digitalnih in tehničnih rešitev. Pomembno je bilo tudi, kako knjižnica sledi ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov in globalni viziji Mednarodne zveze bibliotekarskih združenj in ustanov IFLA, je še dodala Urška Lobnikar Paunović.

Valvasorjeva knjižnica Krško deluje kot osrednja knjižnica za občini Krško in Kostanjevica na Krki. Poleg osrednje knjižnice na Cesti krških žrtev v Krškem ima tri krajevne knjižnice: na Vidmu, v Kostanjevici na Krki in na Senovem, ter od leta 2020 skupaj s Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško oziroma njeno enoto v Radečah, tudi Posavsko potujočo knjižnico. Knjižnica je svoja vrata odprla 8. februarja 1965. Takrat je svoje delovala z manj osebja, na površini 140 kvadratnih metrov in z nekaj več kot 2000 enotami gradiva. Po večletnih pripravah se je leta 1988 preselila v prostore v kapucinskega samostana, a ji je tudi tam sredi 90. let preteklega stoletja začelo primanjkovati prostora.

Leta 2016 se je občina Krško lotila projekta dozidave, prenove in umestitve Valvasorjeve knjižnice v območje kapucinskega samostana. V drugem naložbenem koraku, ki ga na krški občini še načrtujejo, pa nameravajo prenoviti 1140 kvadratnih metrov površin samostanskega dela knjižnice. Krška občina je sicer, ker je knjižnica predtem delovala v najetih samostanskih prostorih, od Slovenske kapucinske province za nekaj več kot 300.000 evrov leta 2016 odkupila skoraj celoten stari samostanski kompleks z zemljiščem in vrtom.

V Valvasorjevi knjižnici letno naštejejo v povprečju nekaj več kot 100.000 obiskov. Uporabnikov ima nekaj manj kot 6000. Letno izposodi približno 350.000 knjižničnih enot. Knjižnica hrani približno 165.000 knjižnih enot, v matični knjižnici približno 130.000. Med svojimi posebnimi zbirkami upravlja tudi spomeniško zaščiteno kapucinsko baročno knjižnico z najstarejšo knjigo iz leta 1502. Med drugim hrani tudi prevod Biblije – vulgato, ki naj bi jo listal tudi leta 1547 v Krškem rojeni Jurij Dalmatin, je še povedala direktorica knjižnice.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v sredo, 27. septembra, organiziralo konferenco, katere osrednja tema so trajnostne gradbene rešitve za stavbe prihodnosti. Izobraževanje, namenjeno vsem zainteresiranim deležnikom iz gradbenega sektorja, bo po programu potekalo med 9.00 in 14.30 v predavalnici v prostorih ZAG-a, Dimičeva ulica 12, Ljubljana. Projektantom in arhitektom iz vrst IZS in ZAPS bosta zbornici za strokovno izpopolnjevanje dodelili kreditne točke.

Dogodek, ki ga bo kot predsednik UO GBC Slovenija povezoval dr. Iztok Kamenski, bodo s predavanji na temo trajnostnih rešitev v gradbenem sektorju soustvarjali predstavniki članic GBC Slovenija – ZAG, JUB, Wienerberger Slovenija, KNAUF Insulation, Xella, Leskovec, URSA, Eutrip, ALU KÖNIG STAHL. Pridružila se bodo tudi druga slovenska trajnostna podjetja Kronoterm,  M Sora, …….

Število udeležencev seminarja je omejeno na 100. Prijave sprejemajo do zapolnitve mest na povezavi:  7. Trajnostna konferenca – Trajnostne gradbene rešitve za stavbe prihodnosti – GBC Slovenia (gbc-slovenia.si)

Vljudno vabljeni k udeležbi!

Odprte hiše Slovenije vabijo na ogled razstave Čas za les, ki bo do 14. avgusta 2023 na Gallusovem nabrežju v središču Ljubljane.

Odprte hiše Slovenije se zavzemajo za kakovostno oblikovanje prostora in vključujoče sobivanje, ki združuje trajnostnost in estetiko. Razstava Čas za les nagovarja pomen in doživljanje sodobne lesene arhitekture v Sloveniji. Preko razmislekov projektantov, uporabnikov, investitorjev in odločevalcev poskuša izluščiti bistvene prednosti, ki jih gradnja z lesom prinaša v naše vsakdanje življenje.

Trajnostno načrtovanje in gradnja nista le odgovor za razbremenitev škodljivih vplivov na naravo in okolje, temveč predstavljata tudi skrb za ohranjanje našega zdravja in kakovostno bivanje. Les je eden izmed ključnih materialov, ki nam lahko omogoči zeleni prehod in regenerativni razvoj, saj lahko lesena gradnja s pravilnim izborom lesa, vrste konstrukcije in načina gradnje izpolnjuje bistvene trajnostne zahteve. Številne kampanje in ozaveščevalne akcije so pripomogle, da je uporaba lesa v enostanovanjski gradnji v Sloveniji vedno bolj razširjena in zaželena. Razstava Čas za les, s tipološko raznolikimi projekti, pa je vzpodbuda za razširitev gradnje z lesom tudi na področje javnih stavb, ki pomembno prispevajo k družbenemu razvoju in gradijo širšo prostorsko identiteto.

Dr. Bruno Dujič o izzivih lesene gradnje:

»Nove tehnologije predelave različnih drevesnih vrst so lesene konstrukcije postavile na zavidljivo mesto v sodobnem trajnostnem gradbeništvu. Z leseno konstrukcijo tako lahko izvajamo visoke in zahtevne objekte. Pri tem pa se moramo zavedati, da napake v projektiranju in izvedbi zaradi nepoznavanja in nespoštovanja lesa kot naravnega materiala lahko povzročijo velike težave. Les je najboljši gradbeni material, ki po svoji odsluženi dobi pod vplivom vlage propade in ne obremenjuje okolja. Zato je le suha lesena konstrukcija trajna in večna, za kar pa je potrebno poskrbeti v celotnem procesu projektiranja, izvedbe in tudi monitoringa lesene konstrukcije objekta v njegovi življenjski dobi.«

Na razstavi so med drugim predstavljeni: Medgeneracijski center Vezenine Bled, kjer je uporaba lesa v arhitekturni zasnovi z vidika trajnostne gradnje, ekologije in kakovosti bivanja bistveni povezovalni element, ki vzpostavlja identiteto objekta kot celote tako v zunanji podobi kot interierju.

Na ogled je tudi s Plečnikovo medaljo nagrajeni Vrtec Kočevje, ki je v 90 odstotkih grajen iz lesa. S klasično gradnjo vrtca v betonu bi v ozračje sprostili dodatnih 600 ton CO₂ , tako pa so ga v križno lepljene lesene stene vrtca dolgoročno shranili nekaj več kot 1000 ton. Vrtec z inovativno zasnovo sanira degradirano območje v središču Kočevja in omogoča zgoščen vzgojno-izobraževalni program. Odlikujeta ga tudi razgibano zunanje igrišče in igralna terasa. Vrtec Pedenjped – enota Učenjak v Ljubljani z leseno prizidavo zagotavlja nove igralnice, uredi osrednji večnamenski skupni prostor in vzpostavlja ločen vhod v prvo in drugo starostno obdobje.

Mojca Laznik, pomočnica ravnateljice:

»Pri snovanju načrtov smo s svojimi predlogi in izkušnjami pri posebnostih dela v vrtcu odlično sodelovali s projektanti. Tako starši kot drugi obiskovalci so ob vstopu in sprehodu po vrtcu navdušeni. Predvsem pohvalijo les, svetlobo in toplino, ki jo občutijo. Lesene rešitve v vsaki igralnici na svojstven način pozitivno vplivajo na igro in dobro počutje, še posebej interaktivne lesene igralne obloge po hodnikih pritličja, kjer otroci razvijajo motoriko in domišljijo. Otroci so pogosto v gozdu in ugotovili so, da imamo tako kot v gozdu tudi v vrtcu veliko lesa. V vrtcu se dobro počutijo, čeprav ne znajo izraziti, da je to zaradi ambienta. Prepričani smo, da struktura lesa, vonj in svetloba blagodejno vplivajo na počutje vseh, ki smo vsak dan v vrtcu. Posledično pa dobro počutje, ki ga vzdržujemo tudi z dobro klimo, vpliva na kvalitetnejše in ustvarjalno delo in rezultate.«

Na razstavi se predstavlja tudi ničenergijski Poslovni objekt na Stolbi v Ljubljani. Bistveni razlog za odločitev za gradnjo z lesom je bil obet dobre izolacijske sposobnosti lesa. K tej odločitvi je prispevala tudi lokacija na gozdni terasi, saj se lesena struktura lepo vrašča v okolico. Bivanje z lesom ima številne pozitivne učinke na zdravje in produktivnost. Na razstavi so zato predstavljeni še štirje stanovanjski objekti, ki les v svojo zasnovo, interier in eksterier vključujejo na inovativne načine.

Partnerji razstave:
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, SPIRIT Slovenija, javna agencija, CBD d.o.o., Ekoart d.o.o. in M Sora d.d. Razstava je nastala v sodelovanju s Turizmom Ljubljana.