DOGODKI
Nastala bo nova tehnološko-kulturna urbana četrt EPK distrikt
Do leta 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica nosili naziv Evropska prestolnica kulture (EPK), bo prenovljen Trg Evrope, zgrajena pasarela oziroma nadhod nad tiri ter prenovljeno poslopje novogoriške železniške postaje. Območje stičišča obeh mest bo tako v središčni točki dobilo nove vsebine, ki se bodo programsko razširile na celotno območje ob meji.
Še pred začetkom EPK 2025 bodo med Novo Gorico in Gorico zgradili novo tehnološko-kulturno urbano četrt, t. i. EPK distrikt. Projekt nastaja v sodelovanju lokalnih skupnosti, domačih podjetij in raziskovalne skupine Univerze v Novi Gorici.
Sprva je bil za vzpostavitev EPK distrikta predviden Trg Evropa, ki stoji pred novogoriško železniško postajo na meji med Slovenijo in Italijo. A se naložba po novem širi z območja novogoriške železniške postaje v zeleni predel med obema mestoma ob državni meji in bo tako povezala mesti.
Kje natanko bo EPK distrikt?
Gre za začetek temeljite prenove približno tri kilometre dolge cone na obmejnem območju od Mostovne na severu do Univerze v Novi Gorici na jugu. Na javni obravnavi v Novi Gorici je bila predstavljena idejna zasnova, po kateri bo v EPK distrikt vključen zahodni del Panovca ob potoku Koren, območje Kostanjevice, parka in vile Rafut ter vzpetina goriškega gradu v sosednji Gorici, so v sporočilu zapisali na Mestni občini Nova Gorica.
Nastal bo tudi Center zelenih tehnologij
Na javni obravnavi je bil prikazan tudi razvoj dogajanj na posameznih območjih znotraj EPK distrikta, ki sloni na dokumentaciji Direkcije RS za infrastrukturo za izdelavo idejnega in izvedbenega projekta za nadgradnjo železniške infrastrukture na območju novogoriške železniške postaje. Predstavljeni dokument povzema pogovore z Univerzo v Novi Gorici, ki predvidevajo selitev rektorata in gradnjo novih objektov na območje Majske poljane Zahod.
V novo četrt bo umeščen tudi Center zelenih tehnologij, sklop laboratorijev in dejavnosti, ki podpirajo zlasti mala in srednja podjetja pri razvoju proizvodov in storitev na osnovi zelenih tehnologij. Kot so sporočili z novogoriške občine, bo na območju EPK distrikta vse, česar danes v teh dveh mestih ni – s poudarkom na okolju, izobraževanju, znanosti, tehnologiji, kulturi in novih oblikah mobilnosti.
Brez trgovin, restavracij in kavarn ne gre
Na javni predstavitvi je idejno zasnovo nove četrti pojasnil Boštjan Vuga iz arhitekturnega biroja Sadar+Vuga. “Predlagamo, da se ta prostor kar najbolje izkoristi oziroma ponovno uporabi. V ta prostor se seli evropska prestolnica kulture oziroma ga že uporablja za svoje dejavnosti in hkrati se pripravlja prostor novogoriške železniške postaje za selitev rektorata Univerze v Novi Gorici vanj,” je dejal arhitekt. Kot je še dodal, bodo tam“tudi trgovine, restavracije, kavarne in pisarne. Vse to se bo povezovalo preko pasarele, nadhoda nad tiri, ki je povezava med središčema Nove Gorice in Gorice preko Trga Evrope. Gre dejansko za ulico, ki se dvigne nad tire in spusti nazaj na tla.“
Šivanje tistega, kar je v preteklosti raztrgala meja
Novogoriški župan Klemen Miklavič pa v tem predelu vidi umetniško-tehnološko dejavnost, kjer “bo tudi veliko programske vsebine, zato da se bodo tam zadrževali mladi, vse generacije, skratka neki živi del mesta, ki hkrati šiva somestje, ki je bilo včasih razdeljeno z mejo. Ustvarjamo novo četrt s prodornimi dejavnostmi, vsebinami, programi, ki dodajajo življenje obema Goricama in hkrati šivamo tisto, kar je v prejšnjem stoletju raztrgala meja.“
Arhitektura
Hiše po Sloveniji znova odpirajo vrata
Od zasebnih stanovanj do enodružinskih hiš, od poslovnih do turističnih objektov – z Arhitekturnim festivalom odprte hiše Slovenije danes ponovno vrata odpirajo številni objekti po Sloveniji.
Dogodek poteka že 15. leto in predstavlja nove in prenovljene arhitekture ter pomembne stavbe kulturne dediščine.
V sklopu festivala si bo mogoče ogledati 70 projektov, poleg naštetih bodo vrata v svoje prostore odprle tudi izobraževalne in kulturne ustanove. Osnovno poslanstvo festivala sta ozaveščanje najširše javnosti o vrednotah kakovostno oblikovanega prostora in predstavitev primerov najboljših praks sodobne arhitekturne produkcije kot dela slovenske kulture in nacionalne identitete.
Med prispelimi projekti je letošnji festivalski program zastavila strokovna žirija, ki so jo sestavljali štirje strokovnjaki na področju arhitekture in oblikovanja – Blaž Budja, Maša Cvetko, Dean Lah in Maja Stamenković.
Arhitektura se ne sme zapirati sama v svoj svet, biti mora odprta širši javnosti in med ljudmi spodbujati razpravo o prostoru, je prepričan Lah. “V tem vidim osrednje poslanstvo festivala OHS, ki vsako leto ponuja zainteresirani javnosti možnost vstopa in neposrednega doživljanja raznolikih kakovostnih arhitekturnih praks. Arhitektura namreč niso zgolj zidovi, arhitektura je prostor vmes, je življenje, ki se v teh prostorih odvija,” razmišlja.
Festival OHS letos poteka pod naslovom Arhitektura novih priložnosti in postavlja vprašanje vključenosti vseh ljudi in interesnih skupin v grajene in oblikovane prostore skupnosti. Naslavlja vprašanja enakih možnosti in novih priložnosti za bivanje, delo, izobraževanje, obstoj in razvoj celotne družbe, vsega živega in narave z namenom iskanja odgovorov o sobivanju, ki ga dobra arhitektura lahko omogoča, spodbuja in varuje.
To so najbolj ključni izzivi, ki se brez podpornih družbenoekonomskih in socialnih politik zgolj z arhitekturnimi idejami ne morejo razrešiti. A vendar je arhitektura tisti medij, ki s svojim fizičnim nagovorom zmore ponuditi priložnosti ali celo opolnomočiti slehernika. Z izpostavljanjem tematike vključevanja in dostopnosti tako postajajo tudi festivalski prostori nosilci izkušnje, ki navdihujejo udeležence, da postanejo “zagovorniki” pravičnejše in bolj vključujoče družbe, so zapisali organizatorji.
V programu festivala bodo tako predstavili različne tematske projekte, ki spodbujajo dostopnost in omogočajo razvoj skupnosti. Del festivala bodo tudi tematska vodenja in delavnice, ki bodo nagovarjali različne ciljne skupine.
V Ljubljani si bo mogoče pod vodstvom arhitektov ogledati stanovanjsko sosesko Dolgi most II, četrtni center Golovec in Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo. Prav tako bosta vrata odprli prenovljeni podstrehi, ki sta se z novo zasnovo prilagodili potrebam sodobnega bivanja. V Štanjelu se bo mogoče udeležiti vodstva po lokalni galeriji uporabne umetnosti Lokal in hiši v Štanjelu. Na Gorenjskem bo mogoče vstopiti v počitniško hišo Šumica in v leseno Hišo za iznajdljivo družino. V sklopu festivala pa bo mogoč tudi ogled projekta Vrtec Bohinj in nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji ter začasni lapidarij, ki sta bila letos uvrščena v ožji izbor nagrade EU Mies Award 2024.
Festival OHS je od februarja 2023 del projekta Open House Europe, ki povezuje 13 evropskih mest in Slovenijo.
DOGODKI
Nagrado občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana prejela skupina Sreda v sredo
Ob zaključku spletnega glasovanja so razglasili nagrajence občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana. Nagrado je prejela skupina Sreda v sredo. Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs bodo kot prejemniki nagrade imeli priložnost produkcije v MGLC-ju.
Potem ko je mednarodna žirija septembra razglasila nagrajence letošnjega 35. grafičnega bienala Ljubljana, se je 5. januarja zaključilo še spletno glasovanje, na katerem je svoje preferenčne glasove oddalo še občinstvo tega štiri mesece trajajočega dogodka. Nagrado občinstva je prejela skupina Sreda v sredo, katere člani Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs se na bienalu predstavljajo z grafikami, razstavljenimi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v Gradu Tivoli in katerih atelje na Štefanovi ulici je eno od prizorišč bienala. Kot prejemniki nagrade občinstva bodo dobili priložnost produkcije v Grafičnem ateljeju MGLC.
Kolektiv, ki stavi na kolektivno ustvarjanje
Skupina Sreda v sredo je bila ustanovljena leta 2019 v Ljubljani. V kletnih prostorih enega od treh Dukičevih blokov, zgrajenih leta 1935 v središču Ljubljane, je skupina odsluženo kurilnico preoblikovala v grafični atelje, kjer pretežno v tehnikah globokega tiska ustvarjajo sami ali z gosti.
V sklopu 35. grafičnega bienala Ljubljana so vsak petek med 15. in 18. uro odprli svoja vrata kot prizorišče grafičnega bienala in kot sproščeno delovišče in srečevališče hkrati. Na 17 srečanjih so gostili različne umetnike in več kot 200 obiskovalcev iz Belgije, Nemčije, Francije, Švice, Poljske, Avstralije, Slovaške, Indije, Romunije, s katerimi so skupaj ustvarili več kot 20 grafičnih del.
Poseben dogodek v ateljeju Srede v sredo ob zaključku festivala
V sklopu zaključnih dnevov bienala bodo v petek med 15. in 18. uro na zadnjem srečanju posebej za to priložnost pripravili razstavo del, ki so nastala v sklopu sproščenih petkovih druženj. V ateljeju so se od septembra zvrstili gostje Maja Poljanc, Hana Stupica, Farah Sara Kurnik, Marko K. Gavez, Filip Kolačkov, Jure Engelsberger, Martin Fujan, Žiga Sever, Nik Leban, Suna Srdić, Flora Omerčević in Selom Koffi Kudjie.
35. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa je vrata odprl 15. septembra in se bo sklenil v nedeljo, 14. januarja.
Arhitektura
Izbran je kurator arhitekturnega bienala v Benetkah 2025
Naslednji arhitekturni bienale v Benetkah, ki bo potekal od 24. maja do 23. novembra 2025, bo kuriral italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti.
Ratti predava na Tehnološkem inštitutu Massachusetts (MIT) in na milanski politehniki. Je direktor Senseable City Lab ter ustanovni partner arhitekturnega in inovacijskega biroja CRA-Carlo Ratti Associati (Torino, New York in London).
Diplomiral je na torinski politehniki in Ecole Nationale des Ponts et Chaussees v Parizu. Pozneje je opravljal magisterij in doktorat na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu, doktorski študij pa dokončal kot Fulbrightov štipendist na MIT-u.
Je eden od desetih najbolj citiranih strokovnjakov na področju urbanizma ter soavtor več kot 750 publikacij. Redno objavlja mnenjske eseje v mednarodnih medijih, kot so The New York Times, Financial Times, The Guardian, Project Syndicate, Le Monde, Süddeutsche Zeitung, Corriere della Sera, La Repubblica in El Pais.
Kuratorske izkušnje je pridobil v različnih državah. Med drugi je bil programski direktor na Inštitutu za medije, arhitekturo in oblikovanje Strelka v Moskvi, kustos paviljona BMW Guggenheim v Berlinu in kustos paviljona Future Food District na Expo 2015 v Milanu. Bil je tudi sokurator drugega bienala oblikovanja v Portu leta 2021.
Njegova dela je bilo mogoče videti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA, na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah, v Muzeju oblikovanja v Barceloni, Muzeju znanosti v Londonu in MAXXI v Rimu.
Filozof čutnega mesta
Revija Time je tri njegove projekte – digitalni vodni paviljon, koebenhavnsko kolo in Scribit – uvrstila na seznam najboljših izumov leta. Revija Fast Company ga je razglasila za enega od “najvplivnejših oblikovalcev v Ameriki”, revija Blueprint pa ga je uvrstila med “ljudi, ki bodo spremenili svet oblikovanja”. Bloomberg ga je označil za “filozofa čutnega mesta”.
Arhitektura mora izkoristiti vso inteligenco okoli nas.
“Arhitekti o sebi radi mislimo, da smo pametni, vendar je resnična inteligenca prisotna povsod. Iznajdljivost evolucije, vse večja moč računalnikov in kolektivna modrost množice. Da bi se lahko soočili z razgretim svetom, mora arhitektura izkoristiti vso inteligenco okoli nas,” so Rattijeve besede navedli v sporočilu za javnost. Kot je še zapisal, je počaščen, da ima priložnost kurirati arhitekturni bienale 2025.
Rattijevo imenovanje za kuratorja 19. arhitekturnega bienala v Benetkah je priporočil predsednik ustanove Roberta Cicutta.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
-
Materiali1 mesec nazaj
GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
-
KULTURA2 meseca nazaj
Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela
-
OKOLJE3 dnevi nazaj
Svetovni dan Zemlje 2024 – Planet proti plastiki