Slovenija in Italija sta z veličastno prireditvijo uradno odprli Evropsko prestolnico kulture 2025 (EPK). Dogodek, ki je povezal obe Gorici in simboliziral skupno prihodnost, je združil bogato kulturno dediščino, zgodovino in vizijo mirnega sobivanja.

Medtem ko je uradni del z nagovori popoldne potekal na Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, se je umetniški del programa odvil na Trgu Edvarda Kardelja. Rdeča nit programa je bila, tako kot cel dan, skladba Insieme (Skupaj) Tota Cutugna, ob številnih nastopajočih pa so vstop v leto prestolovanja evropski kulturi pospremili s povezovanjem preteklosti in sedanjosti, pomenom kulture in dediščine ter spominom na prizorišča krvavih bojev, ki naj se ne ponovijo več.

“Edinstveno somestje z zavedanjem svoje preteklosti”
Na obeh straneh meje se je program odprtja odvijal cel dan. Naslovili so ga Od postaje do postaje. Glavna govorca uradnega dogodka sta bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella.

“Nova Gorica, z roko v roki s sosednjo Gorico, prevzema odgovoren naziv evropske prestolnice kulture kot edinstveno somestje z zavedanjem svoje preteklosti, predvsem pa z odgovornostjo do naše skupne prihodnosti in do generacij naših otrok, ki si zaslužijo mir, svobodo in ustvarjalnost, je v nagovoru ob odprtju EPK-ja,” je med drugim dejala Nataša Pirc Musar. Vendar nikoli tako, da za te vrednote prikrajšamo ali zatiramo druge, je med drugim dodala. “Ganljivo je, da prav na Prešernov dan na Trgu Evrope, kjer smo pred več kot 20 leti postali del evropske družine, skupaj z našimi sosedi, prijatelji iz Italije, slovesno odpiramo Evropsko prestolnico kulture, ki prvič v svoji zgodovini povezuje dve mesti, dve državi, dva naroda,” je še poudarila Pirc Musar.

Dan stoletne vizije o miru in svobodi
V uvodu je povedala, da se bo današnji 8. februar 2025 “v naša srca vtisnil kot zgodovinski dan”, ki ga je označila tudi kot dan stoletne vizije o miru, svobodi, dobrososedskih odnosih in medsebojnem spoštovanju, prijateljstvu in ljubezni.

Mattarella je podobno v uvodnih besedah poudaril, da gre za zgodovinski trenutek za obe mesti, Novo Gorico in Gorico, za Slovenijo in Italijo ter za celotno Evropsko unijo. EPK Nova Gorica-Gorica ima po njegovih besedah globoke korenine v dolgotrajni poti prijateljstva in sprave, na katero sta stopili Slovenija in Italija, ki sta lahko po besedah Mattarelle na to upravičeno ponosni.

Projekt, ki nagovarja k solidarnosti in strpnosti
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na slovesnem odprtju spomnila, da sta bili slovenska država in demokracija utemeljeni prav na kulturi, brez katere danes ne bi govorili slovensko, ne bi živeli v svobodni in samostojni državi. Kot je še povedala, je pogumna odločitev, da Nova Gorica k sodelovanju povabi sosednjo Gorico, prinesla edinstveni projekt Evropske prestolnice kulture, ki s sloganom Gremo brezmejno nagovarja k solidarnosti in strpnosti.

Njen italijanski kolega Alessandro Giuli je prav tako poudaril pomen skupne kulture, ki po njegovih besedah zaznamuje tako slovenski kot italijanski narod. Dodal je, da so prav razlike lahko vir bogastva in lahko zbližujejo. Meje pa je, kot je še dejal, moč presegati ob spoštovanju drugih. Tako Slovenijo in Italijo, ki sta obe del svobodnega sveta, druži tudi želja po miru in blagostanju, je še povedal.

Na otvoritveni slovesnosti so spregovorili še podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, predsednik italijanske dežele Furlanija – Julijska krajina Massimiliano Fedriga, evropska komisarka za širitev Marta Kos in evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport, Maltežan Glenn Micallef. Slednja sta direktorici Zavoda GO! 2025 Miji Lorbek tudi izročila 1,5 milijona evra vredno nagrado Meline Merkuri, ki jo podeljuje Evropska komisija.

“Danes se piše zgodovina”
Tudi Marta Kos je dejala, da se danes v Novi Gorici in Gorici piše zgodovina. Spomnila je tudi na današnji dialog s 40 mladimi iz vse Evrope, ki so jim želeli predstaviti, kaj pomeni, ko mesti, ki ju je nekoč zgodovina razdvajala, danes živita skupaj v EU-ju. Hoteli so jim prikazati, kako pomembni so sprava, dobri, prijateljski sosedski odnosi in regionalno sodelovanje ter kako ključno je, da se naučimo odpuščati in živeti v sočutju.

Glenn Micallef pa je izrazil ponos na bogato in raznoliko kulturo in kulturno dediščino v EU-ju ter dodal, da kultura zbližuje, gradi mostove in presega meje. Prek kulture je moč po njegovih besedah spodbujati evropske vrednote, demokracijo, vključevanje, solidarnost in raznolikost. Spomnil je tudi, da letos zaznamujemo 40 let pobude Evropska prestolnica kulture.

“Danes smo lahko ponosni, ker smo zgled celi Evropi”
V sklopu umetniškega dela je zbrane nagovoril slovenski premier Robert Golob, ki je med drugim poudaril, da je pomembno, da Evropi in svetu pošljemo sporočilo “nikoli več, nikoli več sovraštva, nikoli več izključevanja, hujskanja brata proti bratu ali naroda proti narodu. Sporočilo, ki temelji na skupnih evropskih sanjah. Zato je toliko bolj pomembno, da ravno od tu, s koščka sveta, kjer ga je zgodovina neusmiljeno tepla in kjer so bila bridka jekla tista, ki so še posebej neusmiljeno žela, kjer je hči planin krvava tekla, pošljemo sporočilo sodelovanja in povezovanja. Če je nam uspelo narediti te pomembne korake, ki so tukaj z nami, potem to zmorejo vsi. Danes smo lahko ponosni, ker smo zgled celi Evropi.”

Umetniški spektakel odprtja GO! 2025 na Trgu
Tudi umetniški del slovesnosti je poudaril sporočilo skupnega povezovanja in prijateljstva, sobivanja različnih držav in identitet v skupni Evropi. Povezal je preteklost in sedanjost, pozabili pa niso niti na temna poglavja zgodovine tega prostora, da ne bi ponavljali napak zgodovine. Golobovemu govoru je sledil multiinstrumentalist Boštjan Gombač, ki je zaigral na neandertalčevo piščal, najstarejše glasbilo na svetu. Spremljali so ga pihalni orkestri iz Idrije in Cerknega.

V duhu Tota Cotugna: Insieme, unite, unite, Europe!
V točkah, s katerimi so organizatorji projekta predstavili posamezne programe, so sodelovali igralci Lara Fortuna, Martin Mlakar, Francesco Borchi, Gaja Višnar, člani Mladega odra AMO in dijaki Umetniške gimnazije Nova Gorica, v Berlinu živeči ilustrator Cosimo Miorelli, akrobatska skupina Dunking Devils, Duo Silence, pianista Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera, plesna skupina MN Dance Company s plesalci Branka Potočana, umetniški kolektiv BridA, slovenska DJ-ka Brina Knauss, rokovski kitarist in domačin Bor Zuljan ter skupina MRFY s pesmijo, ustvarjeno skupaj s skupino Laibach. Za konec bodo operni solisti Raiven, Laura Ulloa, Gregor Ravnik in Federico Lepre z opernim zborom Borderless Opera Choir pod vodstvom zborovodje Elie Macrìja in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedli priredbo pesmi Skupaj/Insieme, ki je bila rdeča nit slavnostnega dne. Na oder so se povzpeli tudi kurenti, ki so iz najstarejšega slovenskega mesta v najmlajše pripeljali pod Unescom zaščiteno dediščino.

Dnevni del odprtja evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica se je začel že ob 10.00 na goriški železniški postaji, čez dan pa potuje po obeh obmejnih mestih in se s številnimi nastopi in nagovori tudi večkrat ustavi. Sodeluje več kot 2000 nastopajočih, prav tako mesti ob tem dnevu gostita številne ugledne goste.

Parada ulice napolnila z glasbo in plesom
Prvi del dogodka se je začel dopoldne, ko so z goriške postaje krenili združeni pihalni orkestri, ki so pot po Korzu nadaljevali proti središču mesta, kjer je glasbeno štafeto prevzel združeni orkester slovenske in italijanske policije. Na trgu Travnik sta jih pričakala župana Nove Gorice in Gorice, Samo Turel in Rodolfo Ziberna, ki sta nagovorila meščane in goste od vsepovsod. “Kljub težki in tragični preteklosti na tem čezmejnem območju skupaj dokazujemo, da je sožitje in sodelovanje mogoče, še več, da se lahko razvijamo skupaj. V tem duhu in na osnovi evropskih vrednot smo skupaj zasnovali tudi projekt Evropske prestolnice kulture in uspelo nam je,” je poudaril novogoriški župan. “Ko bodo luči Evropske prestolnice kulture decembra ugasnile, se bo začela naša nova skupna pot, obogatena z dediščino tega projekta, z novimi investicijami, kulturnimi vsebinami in zasnovanimi projekti. Temu prostoru naj prinesejo nove priložnosti in nov razvoj,” je sklenil Turel.

Goriški župan Rodolfo Ziberna je dejal, da gre za trenutek veselja, potem ko ponoči ni spal kot pred izpiti. Po njegovih besedah je EPK v somestju na meji med Slovenijo in Italijo prvi tako odmeven dogodek v obeh mestih, Evropi in širše. “Začenja se nova doba,” je dejal goriški župan in izrazil prepričanje, da skupni dogodek pomeni preporod v odnosih. Ob koncu je objel in poljubil svojega novogoriškega kolega, s katerim se je po lastnih besedah v zadnjem obdobju videl večkrat kot s soprogo.

Čezmejna parada z množico nastopajočih je prinesla bogat kulturni program. K sodelovanju so povabili vsa športna in kulturna društva iz lokalnega okolja, ki v dveurni paradi, ki sta jo pripravila Tamara Babič Nikiforov in Stefano Palaferri, napolnila ulice s plesom, glasbo in petjem. Mejo je parada prešla na mejnem prehodu na Erjavčevi ulici in pot nadaljevala do Bevkovega trga, na katerem jo znova pričakujeta oba župana.

V okviru parade, s katero se bodo v soboto začele slovesnosti ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025, se bo iz Gorice v Novo Gorico zakotalila znamenita krogla iz časopisnih izrezkov – skulptura italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta, ki bo imela simbolično funkcijo bakle miru.

Umetnino bodo s Travnika na italijanski strani pred novogoriško mestno hišo ponesle roke mladih.

Umetnina, prirejena za slavnostno priložnost
Gre za Časopisno skulpturo – kroglo, obloženo s časopisnimi izrezki –, ki jo je Pistoletto zasnoval že v 60. letih 20. stoletja, od takrat pa je prepotovala že lep del sveta. Za EPK bo oblepljena s članki o prelomnih dogodkih, ki so zaznamovali zgodovino Goriške, o katerih sta poročala časopisa Primorski dnevnik in Il Piccolo. Pri sklepni fazi ustvarjanja skulpture pa sodelujejo dijaki goriške umetniške srednje šole Maksa Fabianija.

Po poročanju časopisa slovenske manjšine v Furlaniji – Julijski krajini Primorski dnevnik bodo dijaki kroglo polepili s starimi članki obeh časopisov o pariški mirovni pogodbi, osimskih sporazumih, vojni za osamosvojitev Slovenije, vstopu Slovenije v EU, območju izvajanja schengenskega sporazuma, razglasitvi osvojitve naziva EPK in goriškem obisku predsednikov Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle leta 2021. Na krogli bo tudi kopija prvega izvoda Primorskega dnevnika, ki je izšel maja 1945 v Trstu.

Na odprtju EPK-ja bo krogla začela svojo pot na glavnem trgu v Gorici, od koder jo bo okrog 13. ure približno 300 mladih članov krajevnih športnih društev in nekaj vrhunskih športnikov kotalilo po ulicah vse do Erjavčeve ulice na meji s Slovenijo. Tam bo prešla v roke slovenske mladine, ki jo bo nesla na prizorišče umetniškega spektakla EPK-ja na trg Edvarda Kardelja pred mestno hišo, kjer naj bi jo osvetlili kot baklo miru.

Projekt je predlagal umetnik sam
Po pisanju italijanskih medijev se je ideja, da bi krogla postala del EPK-ja, porodila prav Pistolettu, ko je pred dobrim letom v Furlaniji pripravljal razstavo Tretja Zemlja. V vili Manin se je končala pretekli mesec. “To je neverjeten trenutek: dejstvo, da lahko dve mesti postaneta simbol skupne kulture, se mi zdi kot nekakšen kulturni parlament, ki lahko s Časopisno kroglo združi ljudi na ulici,” je po pisanju spletne strani imagazine dejal Pistoletto.

Po odprtju naj bi se krogla znamenitega italijanskega umetnika, ki so mu v Cukrarni v Ljubljani leta 2022 posvetili obsežno razstavo, vrnila v Gorico, kjer bo na vidnem javnem mestu pričala o umetnosti na odprtju EPK-ja.

V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

Piranski dnevi arhitekture, letos s sloganom Etika in odgovornost, so arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu, ki se v organizaciji slovenskih arhitektov odvija vse od leta 1983, mednarodne nagrade piranesi pa podeljujejo od leta 1989. Mednarodna žirija (v sestavi Zsolt Gunther, András Pálffy, Marta Peris, José Toral in Aleš Vodopivec), ki ji je letos predsedovala bangladeška arhitektka Marina Tabassum, je nagrado piranesi namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

»Žirija je prepoznala zelo prepričljivo preoblikovanje obstoječe industrijske hale iz šestdesetih let prejšnjega stoletja v začasne prostore SNG Drama. Avtorji s ’prostorom v prostoru’, rešujejo sodobne potrebe gledališča. Z lahkimi konstrukcijskimi posegi in prefinjenimi detajli ustvarjajo kontrast med obstoječimi grobimi strukturami in elegantno umeščenimi novimi intervencijami. Različne arhitekturne sekvence oblikujejo novo homogeno celoto,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Ob glavni nagradi so podelili tudi dve mednarodni priznanji. Prvo so za trg Cortevecchia v starem mestnem jedru Ferrare prejeli italijanski arhitekti iz biroja INOUT architettura, drugo pa avstrijski arhitekturni biro faschfuchs.architekten za gimnazijo v avstrijskem Tullnerbachu. Študentsko priznanje pa je prejel Luka Mijatović iz Srbije za projekt Krajine novih navad.

Za mednarodno nagrado piranesi se je letos potegovalo 52 projektov iz 11 evropskih držav. Med njimi je bilo pet slovenskih projektov, poleg zmagovalnega so se za prestižno nagrado potegovali še Atelje Ostan Pavlin za Trg vstaje v Rušah, arhitekturni kolektiv Strip Lab za projekt Hiša nad mestom v Ljutomeru, arhitekturni atelje Medprostor za Vodovodni most čez Ljubljanico, arhitekti David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić in Davor Fistrič pa za mariborsko zdravstveno postajo Magdalena.

Kriteriji izbora so bili: premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor, prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom, sodobna inovativna prostorska zasnova, spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativni detajli ter smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe.

Vsi nagrajenci so ob nagradi prejeli stol slovenskega arhitekta in oblikovalca Nika Kralja. Glavni nagrajenec pa še stekleno skulpturo mlade slovenske arhitektke Ajde Racman, ki je leta 2017 s svojim predlogom zmagala na študentskem natečaju, stekleno skulpturo pa so izdelali v Steklarni Rogaška.

V okviru arhitekturnega festivala so na razstavišču Monfort v Piranu odprli tudi razstavo Piranesi, ki bo na ogled do 30. decembra.