Arhitektura
Mladi smo in živi: 100 let šole za arhitekturo v Ljubljani
Kratka zgodovina Fakultete za arhitekturo, Univerze v Ljubljani
Kmalu po ustanovitvi Univerze v Ljubljani leta 1919 je bil na oddelku za stavbeništvo Tehniške fakultete imenovan za docenta Ivan Vurnik, ki je zaključil študij arhitekture na Dunaju. V želji po osamosvojitvi študija arhitekture je Vurnik povabil k sodelovanju Maksa Fabianija, profesorja na Dunajski tehniški visoki šoli, ki se vabilu ni odzval, in Jožeta Plečnika, profesorja na praški umetnoobrtni šoli, ki se je prav tako sprva uveljavil na Dunaju, pozneje pa v Pragi. Čeprav je bila Vurniku zaupana organizacija in vodenje novoustanovljenega Oddelka za arhitekturo, ki je začel delovati leta 1920, velja Plečnik za duhovnega očeta arhitekturne šole v Ljubljani.
Plečnik je kot redni profesor za arhitekturo začel s pedagoškim delom leta 1921, šolo pa je zaznamoval z osebno karizmo in metodo poučevanja, ki jo je spoznal kot učenec Otta Wagnerja na dunajski Akademiji. Šolo si je zamislil v obliki delavnic ali ateljejev, v katerih študenti in profesorji skupaj izkušajo celoten proces načrtovalskega dela. Takšen način poučevanja, kjer v seminarjih sodelujejo študenti različnih generacij, je ostal posebnost ljubljanske šole za arhitekturo do danes.
Po letu 1945 je vpliv na šoli prevzela mlajša generacija arhitektov, Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Marjan Mušič, Boris Kobe, Niko Kralj idr. Ravnikar je kot osrednja osebnost slovenske arhitekture modernizma postavil temelje sodobnega urbanizma in oblikovanja kot dodatni področji študija arhitekture. Zahvaljujoč kakovosti študija, ki se je kazala tudi z uspehi najvidnejših diplomantov, se je že v šestdesetih letih v tedanji Jugoslaviji in tudi v tujini dokončno uveljavil termin Ljubljanska šola za arhitekturo.
Študij arhitekture v Ljubljani je potekal v okviru Tehniške fakultete vse do njenega preoblikovanja leta 1957, ko je bila ustanovljena Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Ta se je leta 1974 razdelila na dve visokošolski organizaciji, VTOZD gradbeništvo in geodezija in VTOZD arhitektura, ki sta obe imeli razmeroma visoko stopnjo samostojnosti. Dokončno so se prizadevanja za samostojno arhitekturno šolo v Ljubljani uresničila leta 1995, ko se je VTOZD arhitektura preoblikovala v samostojno Fakulteto za arhitekturo.
Danes se učni program deli na petletni magistrski študij arhitekture, triletni študijski program urbanizem in petletni magistrski študij urbanizma. V obeh primerih študij temelji na individualnem delu s študenti v seminarjih. Ti nadaljujejo prepoznavno tradicijo šole in hkrati predstavljajo most z ostalimi znanji, ki jih študenti pridobijo pri humanističnih in tehničnih predmetih. Takšen način nudi študentu neposreden stik z aktualnimi vprašanji stroke in družbe na način, kot ga opredeljuje termin teoretična praksa arhitekture. Pomemben generator novih znanj na fakulteti predstavljajo stiki z mnogimi uveljavljenimi arhitekti in teoretiki iz tujine, ki v obliki gostujočih profesorjev utrjujejo povezanost fakultete v mrežo uveljavljenih arhitekturnih šol po svetu.
Arhitektura
Poslovil se je arhitekt in priznani akademik prof. dr. Fedja Košir
Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in akademiku Stanku Kristlu, ki nas je zapustil v začetku letošnjega leta, se zdaj, le nekaj mesecev pozneje, pretreseni poslavljamo od njenega dolgoletnega svetovalca za arhitekturo in urbanizem, akademika Fedje Koširja.
Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije so Koširja označili za “lucidnega in pronicljivega kritika, raziskovalca, intelektualca, pisca, misleca: teoretika in praktika”.
Njegovi nazori in dejanja so bili “nemalokrat v nasprotju s prevladujočimi, a nikoli neverodostojni”, so še zapisali. Star je bil 84 let.
Po navedbah Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere izredni član je bil od lani, je Košir v 70. in 80. letih preteklega stoletja na slovenskih in jugoslovanskih javnih natečajih za urbanistične in arhitekturne predloge prejel več kot 60 nagrad in odkupov.
Med Koširjevimi najpomembnejšimi projekti so na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) navedli središče Beograda (1968), Zimsko kopališče v Ljubljani (1969), Park hotel Bled (1970), središče Nikšiča (1971), središče južnega Zagreba (1971), središče Kraljeva (1974), središče Bugojna (1978), Cerkev vseh svetih v Ljubljani iz 1981 (nedokončana izvedba) in Islamski verski center v Ljubljani (1982).
Leta 1978 je za več urbanističnih predlogov dobil nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1985 do leta 2013 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je predaval več predmetov, med drugim razvoj urbanizma in razvoj arhitekturne teorije. Dve mandatni dobi je bil dekan fakultete. V njegovem opusu velja omeniti tudi spomeniško realizacijo kenotafa za žrtve dachavskih procesov v Ljubljani (1989).
Za vlado je izdelal dve primerjalni presoji lokacij, primernih za protokolarno uporabo predsednika vlade in urada predsednika republike (2002 in 2005). Konkreten rezultat je odločitev za gradnjo sedanjega kongresnega središča na Brdu pri Kranju. Izdelal je tudi študijo prostorske umestitve premične kulturne dediščine v Idriji (2007).
Podpisal se je tudi pod vrsto strokovnih člankov, večino je izdala fakulteta za arhitekturo leta 2000. Objavil je tudi devet monografij. Za objave je prejel dve Plečnikovi medalji (1995 in 2010). Od leta 2007 je bil častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Arhitektura
Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje
Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo o kakovostnih ambientih, ki bi jih lahko imele naše krajine, kraji in stavbe.
Zato so se letos na seminarskih skupinah na fakulteti ukvarjali tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje.
Fakulteta za arhitekturo predstavlja sklepno razstavo seminarjev fakultete, ki jo je naslovila Polna hiša – odpirajo jo danes, na ogled pa bo do 21. junija. Razstava raziskuje prostor skozi prizmo akutnih vprašanj, kot so izjemni vremenski pojavi, prihodnji razvoj univerzitetnega mesta in vnovična uporaba kulturne dediščine. Obravnava jih v širšem kontekstu, preizkuša rešitve in predlaga alternative.
Po besedah dekana Mihaela Dešmana je sklepna razstava sežetek celoletnega dela seminarskih skupin. “Letos smo priča še globljemu povezovanju seminarjev, ki z različnih perspektiv obravnavajo isto perečo tematiko, s tem pa ilustrirajo kompleksnost delovanja poklica arhitekta in urbanista v prostoru”.
O trojici seminarjev pove, da se v teh sprašujejo, “kako s premišljenimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi razvijamo nove prostorske ureditve ter razvijamo principe in oblike trajnostnega bivanja s ciljem bolj smiselnih, varnih in skladnih posegov v slovensko podeželje kot doslej“.
Sedem seminarjev se je povezalo v še širši kontekst raziskovalnega projekta HEI-TRANSFORM, ki ga koordinira ljubljanska Fakulteta za arhitekturo. Temeljni raziskovalni projekt na področju vnovične uporabe nepremične kulturne dediščine združuje 14 institucij in najvidnejše strokovnjake. Študenti arhitekture in urbanizma na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo ter krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na razstavi predstavljajo štiri revitalizacijske laboratorije – naselbinsko dediščino Kostanjevice na Krki, opuščeno industrijsko dediščino v središču Hrastnika, grajski grič v Gornji Radgoni z njegovo arheološko dediščino ter grad Hrastovec. S sodelovanjem raziskovalcev in inovativnega participatornega pristopa k načrtovanju so oblikovali rešitve, ki bodo pripomogle k razvoju modela trajnostnega pristopanja k prilagojeni ponovni rabi opuščene dediščine.
Prostorska vizija razvoja Univerze v Ljubljani je povezala štiri seminarje Fakultete za arhitekturo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek za prostorsko sociologijo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ljubljansko Filozofsko fakulteto ter gostujoče institucije. Z odzivi opozarjajo na dejstvo, da mora univerza poleg reprezentančne in simbolne vloge ujeti tudi duha časa, ki zahteva programsko vedno bolj fleksibilne in nedoločene prostore, pa tudi univerzalno dostopnost, ogljično nevtralnost ter navsezadnje tudi kakovost njenega odprtega prostora in arhitekture, ki mora presegati zgolj funkcionalno in tehnično dovršenost.
Arhitektura
Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili
Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil zgrajen za svetovno razstavo Expo 2020. Stroški odstranitve bodo znašali najmanj 1,5 milijona evrov.
Vlada se je na včerajšnji seji seznanila s poročilom ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport o izvedenih dejavnostih pri projektu Expo City Dubaj po koncu delovanja slovenskega paviljona.
Paviljon bi podarili organizatorju, če bo zanimanje
Analiza ministrstva o mogočih rešitvah za paviljon je pokazala, da obstajata dve možnosti: oddaja paviljona v dolgoročni najem ali odstranitev paviljona in povrnitev zemljišča v prvotno stanje, so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.
Glede na predvidene stroške obeh možnosti se je vlada na predlog gospodarskega ministrstva odločila za odstranitev paviljona. Ta bi potekala v letih 2024 in 2025, ocenjena vrednost odstranitve pa bi znašala najmanj 1,5 milijona evrov.
Če bo obstajala možnost prodaje paviljona organizatorju, ki bi ga nato odstranil na lastne stroške, ali možnost, da se paviljon podari, bo Slovenija to možnost izkoristila, so navedli na vladi.
Svetovna razstava Expo 2020 je od oktobra 2021 do konca marca 2022 potekala v Dubaju, Slovenija pa se je na njem z lastnim paviljonom predstavljala kot pametna država z visokim turističnim potencialom.
Življenje po Expu
Oktobra 2022 je bil sprejet vladni sklep, da bo paviljon deloval eno leto v okviru gospodarskega ministrstva oziroma javne agencije Spirit Slovenija. Za obdobje med 28. oktobrom 2023 in 15. decembrom 2023 je bil paviljon oddan podjetju Knauf Insulation, ki ga je v tem obdobju uporabljalo za lastne potrebe. V času podnebne konference COP28 so bile na njem izvedene tudi številne dejavnosti in dogodki ministrstev in agencije Spirit, so še pojasnili na vladi.
-
Dizajn2 meseca nazaj
Oblikovalska nagrada za mobilno enoto Ilustratorski kot tandema Sara&Sara
-
AVTOMOBILNOST1 mesec nazaj
Nova Ford Kuga je že na slovenskih cestah
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine
-
Materiali1 mesec nazaj
Barve poenostavijo izbiro
-
GRADNJA1 mesec nazaj
Lumar uspešno izvedel test požarne odpornosti
-
RAZSTAVA2 tedna nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
EKOLOGIJA1 mesec nazaj
V Italiji divja peklenska suša
-
Energetska učinkovitost4 tedni nazaj
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike