Arhitektura
Zelena oaza v puščavi – Povezuje ideje za prihodnost
Intervju z Mag. Žigo Babnikom in Dr. Brunom Dujičem…
Od prve svetovne razstave, ki se je odvijala v Hyde Parku v Londonu leta 1851 je preteklo že kar nekaj časa. Prvotni namen je bil predstavitev novih tehnoloških dosežkov in izumov, pozneje pa tudi prezentacija posamičnih kultur in družbene ureditve. Nekateri izumi, ki so bili predstavljeni prav na svetovnih razstavah, so tudi telefon (Filadelfija, 1876), Eifflov stolp (Pariz, 1889), rentgenska naprava (Buffalo, 1901), zasloni na dotik (Knoxville, 1982) in humanoidni robot (Nagoya, 2005) (2).
V Montrealu se je leta 1967 mednarodna razstava prvič promovirala pod imenom EXPO 67, v Brisbanu pa je EXPO 88 postal izhodišče udeleženih držav za prikaz svoje nacionalne podobe v najboljši luči (1). Danes ostaja rdeča nit razstave EXPO priložnost, da države pokažejo, s kakšnimi tehnologijami in rešitvami lahko prispevajo za boljši jutri vsemu svetu. Moto razstave v Dubaju je Povezovanje idej za prihodnost, te pa se bodo predstavile v treh sklopih, in sicer trajnost, mobilnost in priložnosti (3).
Svetovni EXPO se praviloma odvija vsakih pet let. Letošnji bo zaradi svetovnih izrednih razmer, ki nam jih je prinesel koronavirus, preskočil eno leto in se tako predvidoma začel odvijati oktobra 2021 in bo na ogled pol leta. Takrat se bo na razstavi predstavilo okoli 190 držav, po prvotnih ocenah pa naj bi bilo obiskovalcev nekje med 25 in 27 milijonov z vsega sveta (2).
Slovenski paviljon se bo na 1550 kvadratnih metrih predstavil v sklopu trajnosti, primarno kot zelena turistična destinacija, bogata z vodnimi viri. Precej drzna in inovativna idejna zasnova paviljona predstavlja Slovenijo, ki je pred časom prejela naziv prve zelene države na svetu, kot zeleno oazo v Evropi, v času razstave pa tudi sredi puščave (3).
Koncept tako domiselno zajema vse bistvene prednosti Slovenije. Pritlični del bo zaznamovala voda, ki simbolizira slovensko morje, reke in jezera in nenazadnje pitno vodo. Zelen fasadni ovoj v prvem nadstropju simbolizira gozdove, kjer bodo rastline hlajene in vlažene, kar bo tudi obiskovalcem nudilo osvežitev. Drugo nadstropje pa bo predstavljalo slovensko gospodarstvo in bo namenjeno le VIP-obiskovalcem. Gozdni pas bo pokrivalo stilizirano ribniško sito, ki bo imelo tudi funkcijo senčenja objekta, predvsem zelenega dela.
Projekt, ki ga investira Republika Slovenije, bo tako nedvomno pustila pečat na EXPO v Dubaju. Projektiranje in izvedba celotnega objekta, visokega 15 metrov (3), sta bila na javnem razpisu MGRT dodeljena podjetju RIKO d. o. o.
Glede kompleksnosti izvedbe in rešitev izvedbe smo se pogovarjali z vodjo projekta mag. Žigo Babnikom in s projektantom in dobaviteljem lesenih gradnikov dr. Brunom Dujičem.
Celoten intervju je na voljo v naši 2. številki tiskane publikacije PRO Bauahaus.
Arhitektura
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
Slovenska fotografija Ana Skobe je na natečaju Sony World Photography Awards, ki ga organizira Svetovna fotografska organizacija (World Photography Organisation), vknjižila nov uspeh. V začetku februarja je osvojila prvo mesto med fotografi iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Črne gore in BiH, zdaj pa je žirija njeno fotografijo nagradila še s prvim mestom v globalni arhitekturni kategoriji. Na natečaj je bilo sicer prijavljenih več kot 395 tisoč fotografij iz več kot 220 držav in ozemelj. Aprila bo v Londonu razstava zmagovalnih del.
Ana Skobe se je na natečaj prijavila s fotografijo, ki je nastala decembra lani na otoku Tenerife. V delu pod umetniškim naslovom “Falling out of time” je zajela mogočen svetilnik v mehki večerni svetlobi. Ta se dviga visoko v jasno nebo, njegova izčiščena elegantna in geometrijska oblika pa nas presune v kontrastu z obalno pokrajino. Na njegovem vznožju je figura – razmišljujoča oseba, ki zre v prostranstvo oceana pred seboj. Sopostavitev samotne silhuete z neskončnim obzorjem ustvari trenutek refleksije in brezčasja.
Ana Skobe je arhitekturna fotografinja. Leta 2019 je magistrirala na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo arhitekturne fotografije, trenutno svoja teoretična prizadevanja nadaljuje na doktorskem študiju. V fotografskih projektih posreduje svoje doživljanje prostora, pri čemer arhitekture zgolj ne opisuje, temveč združuje idejo, materializirano v objektu in njegovem odnosu do prostora, s svojo lastno idejo o tem istem objektu. Zanima jo, kaj je v njem mogoče videti – kakšen je potencial njegovih specifičnih prostorskih rešitev, čemur pravi (re)konstruiranje arhitekture.
Kdo so nagrajenci v drugih kategorijah?
V kategoriji ustvarjalno je slavil Rob Blanken iz Nizozemske, ki je nagrajen za makrofotografijo kristalov aminokislin B-alanina, L-glutamina in glicina. V sklopu Pokrajine je zmagovalec Liam Man iz Združenega kraljestva, v kategoriji Življenjskega sloga je slavil Avin Kamau (Kenija) za studijsko fotografijo Pojdimo k jezeru, v sklopu Gibanje je šla nagrada Samuelu Andersenu iz Norveške za akcijsko fotografijo Rider Getting Down and Dirty. V kategoriji Naravni in divji živalski svet je prepričal Ian Ford (Združeno kraljestvo), Objekte je najbolje upodobil Toni Rinaldo iz Indonezije, v žanru Portreta je navdušil Michelle Sank (Združeno kraljestvo) za fotografijo najstnikov ob bazenu. S področja ulične fotografije je zmagala Callie Eh (Malezija) za fotografijo The Hand, s Potovanja pa Jan Li (Kitajska) za fotografijo Between Calm and Catastrophe.
Vsak zmagovalec v posamezni kategoriji prejme Sonyjevo digitalno fotografsko opremo, hkrati pa se bo potegoval tudi za naziv fotografa leta odprtega tekmovanja, ki prinaša denarno nagrado 5000 dolarjev. Fotografije letošnjega odprtega tekmovanja je ocenjeval Daniel Blochwitz, kurator Foto Festivala Lenzburg v Švici.
Potem ko so predstavili zmagovalce v posameznih kategorijah, bo 18. aprila v Londonu še slovesna razglasitev skupnega tekmovalca odprtega tekmovanja. Izbrane zmagovalne fotografije in fotografije iz ožjega izbora bodo uvrščene na razstavo natečaja World Photography Awards, ki bo na ogled v galeriji Somerset House od 19. aprila do 6. maja 2024, pozneje pa tudi na drugih lokacijah.
Arhitektura
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
Ministrica za kulturo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda za obdobje petih let za direktorico Muzeja za arhitekturo in oblikovanje imenovala Majo Vardjan, kustosinjo za arhitekturo in oblikovanje, ki je bila od jeseni v. d. direktorja muzeja.
Maja Vardjan je 15. septembra lani kot vršilka dolžnosti direktorja na čelu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) nasledila Boga Zupančiča, ki je direktorsko funkcijo opravljal od konca leta 2020. Ministrica za kulturo Asta Vrečko jo je po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda s 26. februarjem letos imenovala na direktorsko mesto za obdobje petih let.
Avtorica številnih člankov in razstav
Univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture Maja Vardjan (1971) se je leta 2013 zaposlila v MAU-ju, kjer raziskuje slovensko arhitekturno in oblikovalsko dediščino ter sodobne ustvarjalne prakse.
Kot avtorica se je podpisala pod številne članke in razstave. Na ministrstvu za kulturo so med njimi poudarili naslednje: Silent Revolutions: sodobno oblikovanje v Sloveniji (2011), Pod skupno streho: javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov (2013), Saša J. Mächtig: sistemi, strukture, strategije (2015), Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor (2018), Predmet in zbirka (2019), Made In: pripovedi obrti in oblikovanja (2020), Svet znotraj: oblikovanje modernih interierjev, 1930–danes (2021) ter Plečnik in sodobnost: Pojmovnik (2022).
Sodelovala je pri ključnih projektih MAA, kot sta BIO 50: 3, 2, 1, … TEST in BIO 25: Daleč, tako blizu, ki ji je prinesel nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija.
Prejemnica več pomembnih strokovnih nagrad
Maja Vardjan je prejela še druge pomembne strokovne nagrade, med njimi EU-nagrado za kulturno dediščino Europa Nostra (European Heritage Awards / Europa Nostra Awards) za leto 2023, Valvazorjevo nagrade za enkratne dosežke za leto 2019 in nagrado Mednarodnega muzejskega sveta (angleško International Council of Museums – ICOM) za leto 2017.
Leta 2016 je koordinirala tudi pomemben kongres Mednarodne konfederacije arhitekturnih muzejev, ki ga je gostil MAO, so še sporočili z ministrstva za kulturo.
Arhitektura
Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?
Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka prijazen, celosten in celo trajnosten, da so Plečnikove ureditve še danes aktualne in vredne podrobnega študija.
Razstavo podpira pester spremljevalni program. Obenem so napovedali tudi izid obsežnejše publikacije, ki bo podrobneje obravnavala 40 Plečnikovih ljubljanskih projektov urejanja odprtega prostora.
Publikacija bo med drugim osvetlila zgodovino posameznih posegov in izpostavila Plečnikove posebnosti pri oblikovanju simbioze grajenega in zelenih prvin. Knjiga bo izšla letos spomladi v sozaložništvu Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Plečnikova načela prostorskega urejanja Ljubljane bodo na razstavi podkrepljena s konkretnimi primeri in arhivskimi fotografijami, ki so jih za razstavo posodili iz Plečnikove zbirke MGML-a, arhiva ZVKDS-ja, Zgodovinskega arhiva Ljubljane, arhiva fotografa Petra Nagliča, Slovenskega etnografskega muzeja, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Moderne galerije, dopolnjujejo pa jih sodobne fotografije Matevža Paternostra in Plečnikovi načrti iz Plečnikove zbirke MGML-a.
Kaj vse štejemo za “odprti prostor”?
Arhitekt Jože Plečnik je v svojem snovanju Ljubljane oblikoval skoraj vse mogoče zvrsti mestnega odprtega prostora, od okolice objektov, vrtov, parkov, trgov, cest, sprehajališč, stopnišč, nabrežij, dvorišč, otroških igrišč, stadiona, letnega gledališča, spominskega in arheološkega parka do poslovilnega kompleksa ob pokopališču in grobov, so ob napovedi razstave zapisali v Plečnikovi hiši.
V Ljubljani je več kot 60 Plečnikovih del razglašenih za kulturne spomenike državnega pomena in številna od njih vključujejo tudi ureditve odprtega prostora ali so zadnje povsem samostojne enote. Razstava prinaša pregledno obravnavo Plečnikovih načel urejanja odprtega prostora, pri čemer se večina njegovih idejnih zasnov pojavi že v njegovem urbanističnem načrtu z naslovom Studija regulacije Ljubljane in okolice iz leta 1928.
Po besedah avtorice razstave Darje Pergovnik so Plečnikove ureditve v odprtem prostoru dodana vrednost k njegovemu celotnemu opusu, ki jih je treba obravnavati enakovredno z vsem drugim delom. Kot je še povedala, je imel Plečnik pri ustvarjanju do človeka prijazen, celosten, vizionarski ali celo trajnosten pristop, ki v današnjem času ni samoumeven, zato so njegove ureditve danes vse bolj aktualne in vredne podrobnega raziskovanja.
Da je poglobljeno proučevanje Plečnikovega urejanja javnega prostora zelo dobrodošlo, je poudarila tudi kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, ki je povedala, da želijo “s pričujočo razstavo široki javnosti predstaviti nova dognanja o Plečnikovih zelenih ureditvah v mestu, saj to področje Plečnikovega delovanja doslej še ni bilo strokovno ovrednoteno”.
Pergovnik je konservatorska svetnica, ki se na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije že vrsto let ukvarja s proučevanjem in varovanjem Plečnikovih grajenih in zelenih ureditev v Ljubljani in je tudi dejavno sodelovala v strokovni skupini za pripravo Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Razstava z naslovom Plečnik in Ljubljana: urejanje odprtega prostora bo odprta do 12. maja.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
-
Materiali1 mesec nazaj
GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
-
RAZSTAVA1 mesec nazaj
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
-
KULTURA1 mesec nazaj
Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela