Mesec oblikovanja se lahko pohvali z 20 leti predstavljanja vrhuncev oblikovanja v Sloveniji in regiji. Jubilejna izdaja se je začela s sprehodom po prehojeni poti, ki bo na ogled v atriju Mestne hiše v Ljubljani.

Po besedah organizatorjev enomesečna prireditev od leta 2003 vrednoti in promovira vlogo oblikovanja v družbi ter opozarja na ustvarjalni potencial v Slovenji in regiji. Raznolik oblikovalski festival vključuje atraktivne dogodke in razstave ter izpostavlja najboljše dosežke v oblikovanju.

Ob odprtju dogodka so v Mestni hiši v Ljubljani tradicionalno podelili slovenske nagrade za oblikovanje v kategorijah oblikovanje leta, interier leta in perspektivni. V prvi so podelili 12 in v drugi šest nagrad. Podelili so tudi deset nagrad perspektivni.

Od namiznih svetilk do smuči
Nagrado za oblikovanje leta je žirija podelila športno-potovalni jadrnici Elan E6 (oblikovanje Elan, Pininfarina, Humphreys Yacht Design, proizvajalec Elan, d. o. o.), Noordung električnemu kolesu (oblikovanje in proizvajalec Noordung), električnemu izvenkrmnemu motorju RemigoOne (oblikovanje Ajda Bertok, proizvajalec Remigo, d. o. o.), navijalniku avtomatskih ročnih ur Time Machine (oblikovanje Desnahemisfera; Klemen Smrtnik, Dejan Kos, naročnik Time Machine), EFEKT strgalniku za led (oblikovanje Marko Pavlinec, proizvajalec Rinz ROS, d. o. o.), posodi za sobne rastline Freesbee (Katjuša Kranjc, Rok Kuhar; RAKETA, proizvajalec Pikka), vgradnim pečicam Hisense, serija Hi6+ (oblikovanje Matevž Popič, Tomislav Krašovec, Urša Kovačič, naročnik Hisense, Gorenje Europe, d. o. o.), svetilki Next (oblikovanje Gašper Puhan, proizvajalec GeoEnergetika, d. o. o.), bralni in ambientalni namizni svetilki Pendulum (oblikovalec in naročnik Matej Štefanac), smučem Ripstick Tour 104 (oblikovanje in proizvajalec Elan, d. o. o.), hibridu med knjižno polico, kavno mizico in sedežno garnituro KAUCH Layer (oblikovanje Dejan Kos, proizvajalcu KAUCH) in stolu Olimp (oblikovanje Katjuša Kranjc, Rok Kuhar; Raketa; proizvajalec: Pikka).

Najbolj navdušujoči interierji
Za interier leta so v kategoriji zasebni interierji nagrajeni Stanovanje pod Gradom (avtorji Davorin Počivašek, Urban Petranovič, Astrid Magajna, Andreja Ajlec; Arhitekti Počivašek Petranovič), Interier Hiše T (avtorja Katjuša Kranjc, Rok Kuhar; Raketa, projektna skupina: Katjuša Kranjc, Rok Kuhar, Vesna Draksler, Laura Klenovšek, Lea Lipovšek, Maja Horvat) in Stanovanje T24 (avtor Žiga Kreševič).

V kategoriji javnih interierjev pa Pisarniška promenada v Ljubljani (avtorji Miha Čebulj; MCA – Miha Čebulj Arhitektura), Umetniška rezidenca in galerija Ravnikar LE < 3 avtorice Maje Stamenković (MA_ST_AR, celostna grafična podoba galerije Rok Mar) in ZOOFA (avtorji Studio Tina Rugelj architecture+design; Tina Rugelj, sodelavci Metka Janko, Iza Šentjurc, Urška Škrap).

Strokovno žirijo za oblikovanje leta so sestavljali Lenka Bajželj, Mateja Panter, Maja Tasič Demšar, Jelena Pirkmajer, Branko Uršič in predsednik Matjaž Zorc. Strokovno žirijo za interierje leta pa Ana Gruden, Peter Gabrijelčič, Aleksander Ostan in predsednica Kristina Dešman.

Najbolj perspektivni
Nagrada perspektivni v kategoriji modnega oblikovanja gre Neži Simčič, Pii Šilec in Hani Tavčar. Nagrado perspektivni na področju industrijskega oblikovanja prejmejo Lea Berlic, Rok Kladnik, Katarina Remic, skupina študentov Špela Bogataj, Lara Tominec in Luka Vesel ter skupina absolventov podiplomskega študija Žan Girandon, Pia Groleger in Luka Pleskovič. Na področju arhitekture prejmeta nagrado perspektivni Petra Čoko in Aliia Iusupova.

Poklon dozdajšnjim dosežkom
Podelitvi nagrad je sledilo odprtje razstave v osrednjem atriju Mestne hiše. Razstava 20 let Meseca oblikovanja je poklon dosežkom slovenskega oblikovanja, ki naj bodo temelj porajanja novega, naprednega. Bogata tradicija kreativnih industrij je pogosto prezrta, pa vendar brez spoštovanja preteklega ne moremo ustvarjati novega, so zapisali v Zavodu Big.

V sklopu Meseca oblikovanja bo 27. oktobra na Ljubljanskem gradu potekal BIG design festival. Konferenca Big Design: napredek opolnomočen z oblikovanjem – včeraj, danes, jutri bo ponudila prostor za interdisciplinarni dialog o vlogi oblikovanja in arhitekture v luči neizbežnih globalnih sprememb.

Njen namen je problematizirati zastarele koncepte, provocirati in navdihniti z novimi idejami ter odpreti prostor za vizionarska razmišljanja kot odgovor na izzive 21. stoletja. Na konferenci bodo sodelovali oblikovalci, arhitekti, managerji in strokovnjaki za blagovne znamke.

Podelili bodo tudi nagrade BIG SEE za oblikovalsko odličnost v jugovzhodni Evropi v kategorijah produktnega in modnega oblikovanja ter oblikovanja v lesu in turizmu. Prav tako bodo podelili nagrado BIG SEE vizionar za izjemen doprinos k razvoju oblikovanja v regiji.

Na Ljubljanskem gradu bo na ogled razstava Shine. Kuratorji razstave so raziskovali, ali še obstajajo razlike med zahodno in jugovzhodno Evropo na področju produktnega in modnega oblikovanja, oblikovanja v lesu ter oblikovanja za turizem. Ali obstajajo slogovne, tehnične, nacionalne, regionalne posebnosti, ali so tri desetletja vse tesnejšega sodelovanja prinesla dokaj podobno ustvarjalno okolje.

Mesec oblikovanja bo ponudil tudi Oblikovalska foruma 2022 in BIG SEE debati, Oblikovalsko okuševalnico in projekt Dizajn v mestu.

V Cukrarni so na ogled postavljeni dosežki slovenskega oblikovanja, ki “spreminjajo podobo domačega in mednarodnega prostora ter ustvarjajo vključujočo in trajno prihodnost”.

V Palači Cukrarna so v petek odprli razstavo Ustvarjeno v Sloveniji, s katero Muzej za arhitekturo in oblikovanje predstavlja delo in izbrane programe Centra za kreativnost.

Razstava Ustvarjeno v Sloveniji se ozira nazaj na prehojeno pot in predstavlja izbor nekaterih pomembnejših projektov in del slovenskih ustvarjalcev, ki so sodelovali pri programih centra, kot so Made in Slovenia ter razstavah Prihodnost bivanja, pop-up večerje Design Dining: Slovenski oblikovalski pogrinjek in Adorno: Voyage. Postavitev predstavlja vpogled v delo in projekte skupnosti slovenskih ustvarjalcev, ki spreminjajo podobo domačega in mednarodnega prostora ter ustvarjajo drugačno, vključujočo in trajno prihodnost.

Inovacije niso mogoče brez eksperimentalnosti
Obenem bodo kot del projekta BIO27 Supervernakularno – njegova produkcijska platforma in spremljevalni program je nastal v produkciji Centra za kreativnost – na ogled še tri mednarodne razstave, ki se ukvarjajo z alternativami obstoječih sistemov in kažejo na to, da eksperimentalni in interdisciplinarni proces omogoča ustvarjalno raziskovanje in inoviranje, zaradi česar se družbene in podjetniške inovacije sploh lahko zgodijo, so zapisali v centru.

Kaj je center za kreativnost?
Center za kreativnost je interdisciplinarna platforma, ki s pomočjo javnih subvencij ministrstva za kulturo omogoča podporno okolje za razvoj ter promocijo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji ter njegovo povezovanje z gospodarstvom in drugimi sektorji.

Center je nastal v želji po zapolnitvi vrzeli na področju razvoja kulturnega in kreativnega sektorja in tistih dejavnosti, ki nastajajo na presečiščih umetnosti, kulture, eksperimenta, podjetništva in različnih ustvarjalnih področij, za katere še ni bilo zagotovljeno sistemsko financiranje. Tako je Muzej za arhitekturo in oblikovanje leta 2017 na povabilo ministrstva za kulturo in skupaj z ministrstvom za gospodarstvo in službo vlade za razvoj in kohezijo zasnoval in ustanovil center.

Center danes z vzpostavljeno partnersko mrežo podpira več tisoč ustvarjalcev, kreativnih podjetnikov, samozaposlenih v kulturi in organizacij. Vzpostavlja nova sodelovanja med ustvarjalci in podjetji, zagotavlja nove zaposlitve in predstavljajo slovenske ustvarjalce in podjetnike doma in v tujini.

Vabljeni, da se nam pridružite in si izbor projektov in del slovenskih ustvarjalcev podrobneje ogledate na razstavi v Palači Cukrarna, med 27. majem in 2. oktobrom 2022.

Več info na www.czk.si

V Cankarjevem domu bo do 2. marca na ogled bienalna selekcionirana razstava Društva oblikovalcev Slovenije. Pod naslovom Design Konsum predstavlja domače stvaritve s področij produktnega oblikovanja, mode, scenografije, vizualnih komunikacij …

Letošnja razstava bo zasnovana tako, da vsakega posameznika oziroma konzumenta nagovarja neposredno, je napovedala vodja projekta in koncepta razstave Mateja Panter. Postavitev je zasnovana kot longitudinalna kompozicija oziroma dolga miza, na kateri so urejeni pogrinjki s krožniki oblikovanja. Na krožnikih, velikih diskih, na katerih so printi posameznih izdelkov, je konzumentu postreženo kakovostno oblikovanje.

V poplavi izbire seči po – slovenskem oblikovanju
Dandanes živimo v obdobju presežkov stvari in hiperprodukcije, se zaveda Mateja Panter, in vsakodnevno izbiranje nam otežuje življenje. Razstava zato predstavlja tudi neki filter, ki lahko posamezniku pomaga pri odločitvah. Z njo želijo poudariti, da se lahko namesto za izdelke množične proizvodnje s katerega koli konca sveta odloči za slovensko oblikovanje in s tem za kratke dobavne poti, kakovostno ter do okolja prijazno proizvodnjo, ekološke in trajnostne rešitve, organsko in razgradljivo, reciklirano iz naravnih, neškodljivih materialov.

Po besedah Anke Štular, ki je skupaj z Matejo Panter in Matejem Filipčičem poskrbela za postavitev razstave, je tričlanska komisija DOS-a izmed prispelih prijav za razstavo izbrala 36 del, ob njih so na ogled še krožniki partnerjev – Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter Fakultete za dizajn.

Pogrnjena miza je tudi simbolična “zadnja večerja”
Kot je še povedala Mateja Panter, so v DOS-u sicer ob bienalnih razstavah že več let nagovarjali odločevalce, predstavniki društva so nanje apelirali neposredno na sestankih in z raznimi pobudami, da bi se zgodili pozitivni premiki na področju oblikovalske stroke. Razstava pa je po njenih besedah tudi svojevrsten odgovor na to, da DOS ni bil uspešen na štiriletnem programskem razpisu ministrstva za kulturo. To jim daje misliti, da njihova prizadevanja skozi vsa leta niso obrodila sadov, zato je postavitev razstave mogoče razumeti tudi kot “zadnjo večerjo”.

Si slovensko oblikovanje ne zasluži podpore države?
Predsednik DOS-a Jurij Dobrila je dodal, da se sicer že več let ob vsaki razstavi znova sprašujejo, ali jim jo bo uspelo izpeljati, letošnja tudi nima zagotovljenega javnega financiranja. Takšna situacija je po njegovih besedah skrb vzbujajoča z družbenega stališča, saj je dejstvo, da “oblikovanje ne pomeni le produkcije všečnih podobic v takšni ali drugačni obliki, ampak je razvojni proces, generator razvoja in tudi gospodarskega uspeha ter skozi to samozavesti države”. Dodal je, da bi moral biti DOS kot edini formalni predstavnik oblikovalske prakse upoštevan vsaj do te mere, da bi imel v državi konstantnega sogovornika.