Po dolgotrajnih pogajanjih sta ponudbo za odkup sprejela tudi lastnika zadnjega stanovanja v stavbi ob oddelku za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. S tem je omogočen popoln državni odkup vseh stanovanjskih enot v objektu, kar pomeni, da je odprta pot za njegovo rušitev.

»Odprta je pot, da se odkupi še zadnje stanovanje. Ostala so že odkupljena,« je za Slovensko tiskovno agencijo potrdil odvetnik stanovalcev, Robert Berkovič.

Stavba na Masarykovi ulici, ki se je po širitvi onkološkega oddelka znašla utesnjena znotraj bolnišničnega kompleksa, je že več let predmet razprav med državo in njenimi stanovalci. Aprila letos je država lastnikom predložila končne ponudbe za odkup stanovanj, ob tem pa nakazala možnost razlastitve, če bi ponudbe zavrnili.

Dolgotrajno usklajevanje cenitve

Vse stanovanjske enote so bile sčasoma prodane, razen največjega stanovanja, ki ga je lastniški par pridobil z združitvijo dveh manjših enot. Ker sta se odločila za ponovno razdružitev stanovanj, sta zahtevala novo cenitev. Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki vodi investicijo razširitve onkološkega oddelka, jima je ugodil in pripravil novo cenitev, s katero sta se zdaj tudi strinjala. Po podpisu pogodbe imata – tako kot ostali stanovalci – na voljo devet mesecev za izselitev.

Dogovor odprl vrata nadaljnji širitvi UKC Maribor

Dogovor z vsemi stanovalci je bistven za izvedbo rušitve objekta na Masarykovi ulici. S tem bo UKC Maribor pridobil dodatni prostor okoli novega prizidka, ki bo namenjen širitvi onkološkega oddelka. V primeru, da stavba ne bi bila porušena, bi novi objekt stal le nekaj decimetrov stran, kar bi občutno vplivalo na funkcionalnost in prostorsko razporeditev zdravstvenega kompleksa.

Stanovalci so sicer v preteklosti vložili upravni spor, ki bi lahko vplival na izdajo uporabnega dovoljenja za novogradnjo. Po potrjenem dogovoru pa bodo, kot je napovedal odvetnik Berkovič, to tožbo umaknili. »Dogovorili se bomo o poravnavi – da mi umaknemo zadevo, oni pa povrnejo do zdaj nastale stroške,« je še dodal.

Svetniki občine Braslovče so potrdili prostorski akt za obnovo po poplavah na območju dela Letuša in za širitev naselja Braslovče z Rakovljami za nadomestitveno gradnjo za 98 hiš, na skupno 18,5 hektarja površin. Gre za največje območje za nadomestitveno gradnjo po poplavah v Sloveniji.

Del naselja na levem in desnem bregu letuške Gmajne je bil med poplavami avgusta 2023 močno prizadet, ni pa bil takrat prvič poplavljen. Na podlagi sklepov sveta vlade za obnovo je zdaj tam predvidena odstranitev 145 objektov z območja braslovške občine, nekaj pa jih je na enakem območju tudi v sosednji občini Šmartno ob Paki.

Pri iskanju primernega območja za nadomestitveno gradnjo v občini Braslovče so na podlagi strokovnih smernic kot najustreznejšo v občini določili območje Rakovelj, kjer so bila doslej kmetijska zemljišča. Po izvedenih vseh postopkih, ki so lahko ob tesnem sodelovanju občine s pristojnimi ministrstvi potekali hitreje, so občinski svetniki potrdili odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu.

Nihče si več ne želi podoživet poplave

Župan občine Braslovče Tomaž Žohar je potrditev prostorskega akta opisal kot zgodovinski dogodek, do katerega so prišli s tem, ko so pri iskanju dolgoročne rešitve sledili cilju, da prebivalci, ki so bili že večkrat v preteklosti poplavljeni, tega ne doživijo znova. “Danes sprejeti podroben prostorski načrt je pogoj za nadaljnje korake,” je poudaril. Sledila bo parcelacija območja, ki bo predvidoma opravljena julija in avgusta, v tem času župan pričakuje, da bodo tudi pridobili gradbeno dovoljenje za gospodarsko komunalno infrastrukturo, ki jo je treba zgraditi, vzporedno bo tekel tudi razpis za gradnjo te infrastrukture. Gradnja bi se lahko začela konec septembra in končala spomladi prihodnje leto.

Zadovoljstvo ob potrditvi prostorskega akta je danes izrazil tudi minister za naravne vire in prostor Jože Novak. “Smo daleč čez dve tretjini vseh prostorskih načrtov in daleč čez številko vseh potreb, ki so tukaj,” je poudaril minister.

Na voljo 98 parcel za individualno gradnjo

Na območju nadomestitvene gradnje v Rakovljah bo na voljo 98 parcel za individualno gradnjo. Na braslovški občini imajo trenutno informacije o nekaj več kot sto interesentih, ki imajo izdane odločbe o potrebni preselitvi. Interesenti niso nujno iz braslovške občine, so tudi od drugod. Z območja Letuša pa je po županovih podatkih za preselitev v Rakovlje zainteresiranih okoli 85 družin.

Območje nadomestitvene gradnje je po županovih besedah projektirano s ciljem, da ne le zagotovijo varnost prebivalcev, ampak tudi visoko kakovost življenja. V območje so umestili več zelenih površin in drevoredov. Posamezna parcela za individualno gradnjo bo večinoma velika od 500 do 900 kvadratnih metrov, nekaj pa bo tudi večjih.

Kako bodo posamezne parcele dodelili upravičencem, bo po županovih besedah urejala v kratkem sprejeta novela zakona o obnovi. Cena, ki jo bodo upravičenci plačali za parcelo, za zdaj še ni znana. Glede na vse stroške jo bo določila država. Investitorji bodo gradnjo objektov lahko začeli po izgradnji gospodarske javne infrastrukture.

Predvidena je sicer gradnja naselja v štirih etapah, pri čemer se vsaka naslednja etapa lahko začne po zapolnitvi prejšnje.

Po preselitvi ljudi z območja levega in desnega brega letuške Gmajne bodo tam vzpostavili prvotno stanje. Predvideni so protipoplavni ukrepi in izvedba regulacije prostora ter sprememba stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča ali drugo ustrezno namensko rabo. Po županovih besedah se bo nato z državnim prostorskim načrtom, ki je prav tako v pripravi in sprejemanju, tam umeščal tudi suhi zadrževalnik, ki bo “izredno pomembno vplival na poplavno varnost vse do Celja”.

Mestna občina Maribor bo objavila razpis za subvencioniranje stroškov odlaganja azbestnih plošč, s čimer želi spodbuditi občane k zamenjavi azbestnih kritin in pravilnemu odlaganju tega nevarnega odpadka.

Ideja je vzniknila med pripravami na letošnjo spomladansko čistilno akcijo. “Želja je, da ravnamo odgovorno s tem, da pristopimo nasproti občanom in zagotovimo subvencioniranje pri predaji teh odpadkov, ki na žalost dostikrat pristanejo v gozdovih oziroma na kakšnih drugih površinah, ki za to seveda niso primerne,” je povedal Andraž Mlaker iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor.

Na razpis, ki naj bi ga objavili takoj po potrditvi v mestnem svetu (predvidoma danes, 5. maja), se bodo lahko prijavili občani Mestne občine Maribor, ki so lastniki ali solastniki objekta v tej občini s kritino iz azbestcementa.

“Načrtovano je, da bomo v tem spomladanskem roku iz mestnega proračuna za ta namen zagotovili 20.000 evrov. Če se bo pokazalo, da bi bilo treba zagotoviti še več sredstev, bomo to storili v jesenskem času in ponovili razpis,” je pojasnil Mlaker.

Občina bi po predlogu pravilnika pokrila celoten strošek odlaganja azbestnih plošč, pri čemer je najvišji možni znesek subvencije za posameznika tisoč evrov.

Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. V okolju je še veliko različnih azbestnih materialov, predvsem gradbenih in izolacijskih, čeprav je od prepovedi proizvodnje in prodaje azbesta v Sloveniji minilo več kot 20 let.